Se vaš pes praska? Pretirano liže tačke? Ste opazili, da je koža pordela, manj odlakana, polna prhljaja? Vaš pes ima v teh primerih lahko katero od kožnih bolezni, ki mu pogosto zmanjšuje kvaliteto življenja, lahko pa so težave tudi posledica bolj resnih sistemskih obolenj.
Kožne bolezni so med vsemi težavami naših štirinožnih prijateljev najpogostejši vzrok obiska pri veterinarju, takoj za prebavnimi težavami pa so na tretjem mestu vnetja ušes.
Med najpogostejšimi kožnimi težavami, ki jih veterinarji srečujemo v naših praksah so kožne alergije, parazitarne bolezni kože in površinska bakterijska ter glivična vnetja kože. Poleg teh se srečujemo tudi z nekaterimi hormonskimi in endokrinimi vzroki težavami s kožo ter z določenimi avtoimunimi obolenji.
Med kožnimi paraziti so najpogostejše bolhe, lahko pa ima pes tudi kožne garje, uši in druge zajedavce. Med alergijskimi boleznimi poznamo preobčutljivost na hrano in alergijo na okoljske alergene (na primer pršice, trave itd). Tudi težave s ščitnico ter nadledvičnimi žlezami se lahko med drugim kažejo s kožnimi težavami, na primer manj odlakano kožo oziroma brezdlačnimi mesti, ki so praviloma simetrično na telesu živali. Možne so tudi nekatere genetske bolezni, ki so pogostejše pri določenih pasmah in avtoimuna obolenja, pri katerih gre za prekomerni imunski odziv telesa.
Za pravilno diagnostiko je najprej potreben izčrpen pogovor z lastnikom psa, saj nam podatki iz anamneze pomagajo pri postavitvi pravilne diagnoze. Med bolj pomembnimi podatki za pravilno diagnostiko je prisotnost srbeža, na podlagi katerega postavimo sum na parazitarno ali alergijsko bolezen. Lastnika vedno povprašamo tudi glede zaščite živali proti parazitom (z ampulami, tableti), saj s tem pogosto izključimo parazitarna obolenja. Sledi celostni pregled psa in odvzem vzorcev s kože, ki jih pregledamo pod mikroskopom, glede na naravo bolezni pa se na tem mestu lahko svetuje tudi pregled krvi, ultrazvok in drugo.
Če veterinar posumi na alergijo na hrano je potrebna 8 tedenska diagnostična dieta, z omejenim virom beljakovin, ki so najpogostejši alergen pri psih in mačkah. Potrebno se je dobro držati diete, saj lahko že z manjšimi količinami priboljškov ali druge pasje hrane izničimo učinek hipoalergene diete, v primeru, da je pes alergičen na katero od dodanih sestavin. Poznamo diete z novim virom beljakovine in hidrolizirane diete. Pri prvih je treba dobro premisliti, s katerim mesom je pes že prišel v stik skozi celo življenje, nato pa izberemo vir beljakovine, ki ga še nikoli ni jedel (na primer konj, kunec). Obstajajo komercialne diete, ki jih kupimo v specializiranih trgovinah, lahko pa tudi kuhamo sami, vendar se je pred tem treba posvetovati z veterinarjem oziroma nutricionistom za živali. Druga možnost so hidrolizirane beljakovine, ki zaradi premajhne velikosti ne sprožijo alergijskega odziva.
Zdravljenje je odvisno od vzroka in lahko zajema sredstva proti zajedavcem, antiseptične šampone, antibiotike, zdravila proti glivam in drugo. Srbež sam po sebi seveda ni zaskrbljujoč, vendar lahko močno zmanjša kvaliteto življenja psa, saj je pes nenehno v stresu, posebej v hujših primerih, zato se pogosto zdravi tudi srbež ne glede na vzrok.
Kaj lahko storite sami? Z zaščitnimi ampulami ali tableti pse zaščitite proti zunanjim kožnim zajedalcem, kot so bolhe in klopi. Zaščita se svetuje predvsem v toplejših mesecih. Redno kopanje psa pri zdravih psih ni potrebno, saj lahko odstranimo zaščitni maščobni sloj na koži. Na splošno velja, da psa skopamo, ko je umazan. Seveda moramo pogosteje kopati pse z določenimi kožnimi obolenji, na primer v nekaterih primerih alergij po nasvetu veterinarja. Prav tako določene pasme zahtevajo pogostejše umivanje psa. Pri psih z gostim kožuhom in z dlako, ki se rada vozla, se svetuje tudi redno česanje dlake. Kadar pes plava v morski vodi, vsakokratno šamponiranje ni potrebno, zadostuje da psa splaknemo samo z vodo.
