Srčna glista, oz. Dirofilarija, je parazit, ki napada pse ter redkeje mačke in človeka. Bolezen dirofilariozo povzroča nitast parazit bele barve, pogost pa je na toplih in vlažnih predelih, kjer prebivajo komarji. Za svoj razvoj ta bolezen potrebuje vmesnega gostitelja – komarja. Največ primerov bolezni so odkrili v Franciji, Španiji in Italiji pri nas pa je pogosta v Slovenskem primorju, Istri in južni Dalmaciji.
Z mesta pika komarja potuje Dirofilarija potuje po krvnem obtoku do srca v obliki ličinke imenovane mikrofilarija.V srcu se iz ličinke razvijejo odrasli zajedavci, ki zrastejo do dolžine približno 20 cm. Samice dirofilarije nato izlegajo veliko število mikrofilarij, ki potujejo v kri, kjer jih posesa komar, ta pa s sesanjem krvi lahko okužijo zdrave živali. Mikrofilarije lahko v krvnem obtoku preživijo tudi do 18 mesecev. Klinični znaki bolezni pa se lahko pojavijo po nekaj mesecih ali celo po petih let po okužbi.
ZNAKI:
Okuženi psi in mačke se hitro utrudijo, imajo povišano telesno temperaturo, so apatični, drgetajo, težko dihajo, hujšajo in kašljajo. V izkašljani vsebini lahko opazimo kri, lahko pa tudi bruhajo. Če je zajedavcev veliko in pri težje obolelih živalih pride do zamašitve žil, nabiranja tekočine v trebušni votlini in odpovedi srca, kar lahko pripelje tudi do pogina živali.
Odrasle gliste zaradi številčnosti in velikosti (lahko dosežejo velikost do 35 cm) povzročajo razširitev srca in žil ter tudi zamašitve le teh. Prihaja do pomanjkanja kisika, zdi se kot da bi psu popuščalo srce. Prizadeta so pljuča, kjer se nabira voda in tudi ostali organi.
Znaki ob dirofilarozi so:
- neješčnost,
- hujšanje,
- apatičnost,
- potrtost,
- oteženo dihanje,
- pospešen žilni utrip,
- hitro utrujanje ob najmanjšem naporu,
- suh kašelj ter
- nabiranje tekočine v trebuhu.
ZDRAVLJENJE:
Zdravljenje bolezni je v začetnem stadiju uspešno, kasneje pa težavno in večinoma neuspešno. Zato je izredno pomembna uporaba sredstev za preprečevanje bolezni pri živalih, ki potujejo v mediteransko območje, kjer je bolezen najbolj razširjena.
Zdravljenje bolezni je dolgotrajno. Žival najprej dobiva zdravila, ki delujejo na odrasle parazite, čez mesec dni se terapija ponovi, med tem pa mora pes mirovati.
Diagnoza
Dirofilarijo diagnosticiramo z mikroskopskim dokazovanjem mikrofilarij v krvi. Odrasle zajedavce pa ugotavljamo z rentgenskim slikanjem srca in pljuč. Pri blažji okuženosti se v krnem brisu ne vidi ličink, kar pa ne pomeni, da pes ni okužen.
V prvi razred razvrščamo t.i. asimptomatske pse, pri katerih najdemo v krvi prvo larvalno stopnjo – mikrofilarie, ne najdemo pa nobenih drugih zdravstvenih odstopanj. V drugi razred razvrščamo pse, pri katerih najdemo v krvi mikrofilarie ali dokažemo pristnost dirofilarij, poleg tega pa ugotovimo manjšo prizadetost pljuč in/ali srca. V tretji težavnostni razred pa sodijo vsi psi z dokazano dirofilariozo in s težkimi okvarami srca, pljuč in drugih organov. Na tej osnovi se potem opredeljuje način zdravljenja, uporaba določenih vrst zdravil, napoveduje se nadaljnji možn razvoj bolezni in se odloča o usodi psa.
Okužbo z Dirofilario immitis lahko dokažemo na več načinov. Ne povsem zanesljiv, vendar poceni in enostaven način je ta, da vzamemo psu kapljico periferne krvi, ki jo položimo na stekelce in v njej pod drobnogledom iščemo mikrofilarie. Na ta način jih vedno ne najdemo še posebej, kadar je kri vzeta podnevi, ko je v periferni krvi manj mikrofilarij. Na voljo pa so še druge, bolj zanesljive, vendar dražje metode. Danes so v uporabi tudi pri nas predvsem t.i. hitri testi, s katerimi v nekaj minutah v vzorcu krvi zanesljivo dokažemo navzočnost dirofilarij v telesu.
Težavnostno stopnjo bolezni, ki je v največji meri odvisna od števila odraslih zajedavcev, ugotavljamo s klinično preiskavo psa. Poleg osnovnega pregleda opravimo še rentgensko slikanje pljuč in srca (EKG), ultrazvočno preiskavo in po potrebi še preiskave drugih prizadetih organov.
Preventiva:
Seveda pa je vedno bolje nastanek bolezni preprečevati kot jo zdraviti. Določen odstotek psov, ki so okuženi zodrasle dirofilarije, nima mikrofilarij v krvi torej niso .
Pfizerjev preparat STRONGHOLD je zagotovilo za miren dopust. Mikrofilaricidna preventiva je priporočljiva zlasti za pse, ki živijo na endemičnih območjih tega zajedavca. Pri nas je takšno območje del primorske, zlati okolica Kopra. Preventivno zdravljenje pa je priporočljivo tudi za pse, ki jih lastniki vodijo na obalo, npr. v času poletnih počitnic.
Za preprečevanje bolezni uporabljamo preventivna sredstva:
- v obliki tekočine (sirupa) (proizvajalec Pliva),
- cepljenja,
- tablet (Cardotek, Interceptor) ali
- kapljic, ki jih pokapamo na kožo živali (ampule Stronghold).
Vendar pa je treba biti previden pri nekaterih pasmah (npr. vse vrste collijev, dolgodlaki whippeti, itd…), ker so občutljivi na določeno antiparazitsko snov (npr. ivermectin, selamectin,…). Zato je priporočljivo psa testirati na določene sestavine v zdravilih (MDR1 test).
Življenjski krog gliste je razmeroma zapleten. Odrasli osebki, ki živijo v desni polovici srca in v večjih krvnih žilah, ki povezujejo srce in pljuča, izločajo drobne ličinke, ki jih imenujemo mikrofilarije. Le te čakajo v krvnem obtoku na vmesnega gostitelja (komarja), ki jih posrka skupaj s krvjo. Ko komar okužen z ličinkami piči naslednjo žrtev, se ličinke preselijo v kožo novega gostitelja. V organizmu nato poteka nadaljnji razvoj parazita in približno po dveh mesecih se razvojne oblike pojavijo v krvnem obtoku. Celoten razvoj od pika komarja pa do odraslega osebka traja več mesecev.
