Author: Prva Klinika

»Na pomoč! Moja psička je breja čeprav ni bila v stiku s samcem,« je eden od stavkov, ki ga veterinarji nemalokrat slišimo.

Prestrašen lastnik se je v naši ambulanti oglasil s psičko Rubi in povedal, da se je pred 2 tednoma gonila in takrat tudi pobegnila od doma. Psička se je še isti dan vrnila, vendar so po nekaj dneh opazili da je zelo nervozna in da se ji iz seskov izceja mleko. Ker psička ni bila sterilizirana jih je zaskrbelo, da je psička breja.

V njenem primeru ni šlo za brejost, temveč za tako imenovano navidezno brejost, ki se pogosto pojavi pri nesteriliziranih samicah, običajno nekaj tednov po gonitvi. Psice se obnašajo kot bi bile breje kljub temu, da do paritve ni prišlo. Njihovi lastniki so običajno zmedeni in se na naši kliniki oglasijo, ko opazijo eno ali več sledečih sprememb: nemir in nervoza, apatičnost, prenašanje in kopičenje igrač, ustvarjanje gnezda, neješčnost, občasno bruhanje, otečeni mlečni kompleksi in izcedek iz seskov.

Samo stanje za psice ni nevarno je pa izredno stresno. Navidezna brejost sicer mine sama od sebe v 2 do 3 tednih, kljub temu pa obisk veterinarja ni odveč, saj le ta z ultrazvočnim pregledom preveri če psica res ni breja, hkrati pa izključi druga možna obolenja, ki se pojavljajo pri nesteriliziranih samicah (tumorji mlečnih žlez, gnojna vnetja maternice, mastitisi).

Veterinar po potrebi predpiše zdravila, ki prekinejo laktacijo, pri izredno nervoznih ali agresivnih psicah pa tudi pomirjevala.

Na splošno lastnikom svetujemo naj svojo psice v tem času ne vznemirjajo ter ji preprečijo lizanje seskov, ki samo laktacijo še podaljšajo.

Lastniki morajo vedeti, da se obdobja navidezne brejosti običajno ponovijo in so za psice zelo stresna. Zato se pri psicah, ki niso namenjene parjenju kot glavno rešitev svetuje sterilizacijo, ki omenjene nevšečnosti dokončno prepreči.

V preteklosti se je sterilizacija opravljala pred prvo gonitvijo. Danes priporočamo sterilizacijo psičke po prvi gonitvi, ko žival doseže spolno zrelost. Ta pri manjših pasmah psov nastopi pri 6 do 9 mesecih, pri zelo velikih psih pa med 18 in 24 mesecem. Vsako psičko obravnavamo individualno in se temu primerno prilagodi tudi odločitev glede sterilizacije. Kot smo omenili že prej, je sterilizacija zaščita proti neželeni brejosti in različnim boleznim, kot so gnojno vnetje maternice, tumorjem na mlečnih žlezah in navidezni brejosti.

Opažamo, da se lastniki psičk, ki dosežejo težo nad 10 kg, vse pogosteje odločajo za laparoskopsko sterilizacijo, saj so v primerjavi s klasično pri laparoskopski sterilizaciji potrebni minimalni rezi v področju trebuha, ponuja manj stresa in travme in zmanjša postoperativno bolečino. Študije kažejo, da je laparoskopski poseg 60% manj boleč od standardnega posega. Poleg tepa pri laparoskopskem posegu za podvezovanje jajčnikov ne uporabljamo šivalnega materiala ter se s tem izognemo morebitnim neželenim reakcijam na šivalni material v trebušni votlini. Celoten postopek se odvija pod nadzorom kamere, kar nam omogoča, da istočasno preverimo maternico in jo po potrebi odstranimo ter se po posegu prepričamo, da ni prišlo do krvavitev.

veterinarji PRVA-K klinika za male živali v Ljubljani, www.prva-klinika.si

V času nočnega dežurstva je zazvonil zvonec.  Prestrašen skrbnik je hitel razlagati, da je z njegovim kužkom nekaj hudo narobe. Floki je le s težavo prikorakal na našo kliniko PRVA-K . Hodil je počasi in pri tem ga je močno zanašalo. Zenice je imel razširjene, pogled prestrašen, utrip nizek. To je le nekaj kliničnih znakov, ki jih lahko povzroči zastrupitev s THC pri psih.

Primere kot je Flokijev v zadnjem času opažamo relativno pogosto, posebej v prazničnih časih. Psi se lahko zastrupijo z inhalacijo dima po principu pasivnega kajenja ali z zaužitjem marihuane oziroma piškotov z marihuano, ki jih lahko najdejo na sprehodu, ali pa jim jih kdo celo ponudi.

Klinični znaki so odvisni od količine THC, »čistosti« proizvoda (nekateri poleg THC vsebujejo tudi primesi drugih drog), velikosti psa in individualnega odziva psa. Poleg omenjenih, ki smo jih opazili pri Flokiju, lahko pride tudi do uhajanja urina in blata, strahu pred svetlobo, slabosti in vedenjskih težav, kot so agresija, depresija, psi pa so lahko tudi hiperaktivni. Sklepamo, da nekateri psi tudi halucinirajo, saj dostikrat lajajo in so razdražljivi. Srčni utrip je najprej povišan, nato pa znižan. V redkih primerih lahko pride do hujših nevroloških znakov, na primer tremorjev, napadov ali kome.

Diagnozo postavimo na podlagi kliničnih znakov in na podlagi anamneze, ki je dostikrat težavna, posebej v primerih ko lastnik zanika uživanje marihuane. Zaradi lažje diagnostike pozivamo lastnike, da so v takšnih primerih iskreni, saj je naša skrb zdravje živali in ne rekreativne navade lastnikov. Za ugotavljanje THC se uporabljajo tudi človeški urinski hitri testi, vendar pri psih niso zanesljivi.

Zdravljenje je odvisno od kliničnih znakov in od časa, ki je minil od zaužitja oziroma izpostavljenosti. V primeru, da ugotovimo, da je pes zaužil marihuano do ene ure nazaj, bo veterinar poskušal izzvati bruhanje. Klinični znaki se običajno pojavijo v eni do treh urah po zaužitju, kar pomeni, da je ta opcija dostikrat nemogoča. Če je minilo več časa dajemo psu aktivno oglje vsake štiri ure, ki nase veže THC. Psa namestimo v tih in temen prostor in čakamo, da klinični znaki izzvenijo. Učinek THC po navadi preneha po 24 do 72 urah. V primeru težav se obrnemo na veterinarja, ki psa zdravi podporno (z infuzijami, ogrevanjem, pomirjevali itd).

Pri Flokiju so klinični znaki izzveneli sami od sebe, podporno zdravljenje ni bilo potrebno. Namestili smo ga v temnejši prostor, omejili dražljaje in ga imeli na kliniki na opazovanju. Po 12 urah je postal bolj živahen, srčni utrip se je zvišal in zadovoljno je lahko odkorakal domov.

Pacient je 4 leta star samec Boby, pasme francoski buldog, pri katerem lastniki že nekaj mesecev opažajo nenaden strah pred glasnimi zvoki, hrupom in neznanimi situacijami. V prazničnem decembrskem času je le še huje, saj se kuža na vsak pok, ognjemet in podobno odzove s tresenjem, slinjenjem, jokanjem in občasno z uriniranjem na neprimernih mestih. Drugače je klinično zdrav in, če ni izpostavljen nenadnemu hrupu nima težav.

Kljub temu, da kuža ni imel drugih težav, smo za izključevanje morebitne bolezni ali bolečine opravili klinični pregled in splošno krvno sliko. Oboje je bilo brez posebnosti. Lastniki so dobili navodila, kako odreagirati v zanj stresni situaciji, za posebej hude primere pa smo mu predpisali alprazolam, ki ga lahko dajo kratkotrajno in po potrebi. V času ognjemetov in petrad so v njegovo prehrano vključili tudi zeliščne baldrijanove kapljice.

Anksioznost je pri psih pogosta in se največkrat kaže kot ločitvena tesnoba, fobija pred hrupom in grmenjem ali agresija. Če so živali izpostavljene dolgotrajnemu stresu lahko pride do fizičnih in čustvenih patoloških stanj, ki lahko potencialno zmanjšajo življenjsko dobo ljubljenčka.

Pri psu, ki je pod stresom lahko opazimo, da je prekomerno pozoren na okolje, odvrača pogled od ljudi ali stvari, joka, cvili, se trese, sope, se slini, zeha, rep ima  spodvit med noge, ušesa postavljena ob glavo.

Ne glede na primarni vzrok anksioznosti  se takšna stanja zdravi z modifikacijo obnašanja v kombinaciji z zdravili, če so le ta potrebna. Vedno je treba najprej izključiti fizične težave (infekcije, bolečine ipd.).

Izogibanje stresnim situacijam je vsaj na začetku zelo pomembno, a v praksi težko izvedljivo. Če je psa strah pokanja, se mu lahko pomaga tako, da se zmanjša vizualne in auditorne dražljaje; psa namestimo v sobo brez oken, poskusimo preusmeriti pozornost z igračo, priboljški ali prižgemo umirjeno glasbo.

Desenzibilizacija vključuje zmanjšanje stresnega dražljaja do te mere, da se strah sploh ne razvije; podaljšamo razdaljo do dražljaja, zmanjšamo jakost dražljaja, spremenimo okolje. Jakost dražljaja se nato postopoma povečuje, žival pa se sčasoma navadi na dražljaj in ga ne sprejema več kot stresnega.

Ko je stresni odziv posebej intenziven in sprememba v okolju in obnašanju ne zaleže, se lahko poslužujemo tudi terapije z zdravili. Anksiolitična zdravila so ob kratkotrajni uporabi lahko zelo učinkovita za zmanjševanje stresa in strahu. Uporabljajo se po potrebi, v posebno stresnih situacijah. Največkrat predpišemo nizke doze alprazolama ali diazepama, ki v kombinaciji s pravilno modifikacijo obnašanja prinesejo optimalne rezultate. Pri živalih, ki so generalno anksiozne je terapija lahko tudi dolgotrajna (npr. fluoksetin v kombinaciji z alprazolamom).

Alternativne terapije, ki lahko prav tako doprinesejo k boljšemu počutju so uporaba pasjih feromonov (na voljo v obliki difuzorja, ovratnice ali pršila), baldrijanovega ekstrakta (kapljice, tablete), sivkino olje (aplikacija na ovratnico, ležišče ipd.) ter uporaba posebej za to narejenih plaščkov za pse (thundershirt), ki so dobro prilegajoči in psu dajejo občutek varnosti.

Nikoli ne dajemo zdravil na recept ali brez recepta, ne da bi obiskali ali se vsaj posvetovali z veterinarjem.