Črevesni zajedavci so pri domačih mesojedih (psih in mačkah) precej razširjeni. V njihovem okolju se nahajajo jajčeca in druge razvojne oblike zajedalcev s katerimi se lahko invadirajo. Zaradi tesnega stika žival – človek lahko nekateri med njimi ogrozijo zdravje ljudi – zlasti zdravje otrok. Invadirane živali izločajo jajčeca v okolico in velikokrat se zgodi, da so to mesta, kjer se zadržujejo otroci (peskovniki, parki, igrišča). Jajčeca so zelo odporna in lahko preživijo tudi do nekaj let.
GLISTE
Glistavost ali askaridoza ali toxokarioza je obolenje mladih psov in mačk ali divjih mesojedov. Obolenje je običajno benignega značaja, razen pri močnih invazijah. Invadirane živali postanejo neodporne proti drugim obolenjem. Askaridoza je pogostejša v vzrejališčih psov, pri divjih psih in v zooloških vrtovih.
Plodovi se invadirajo z ličinkami iz krvnega obtoka brejih psic že v rodilih proti koncu brejosti (intrauterina -prenatalna invazija). Mlajše živali se lahko invadirajo tudi z zrelimi jajčeci na invazivni stopnji, vendar pri teh ne steče življenski krog zajedalca do spolne zrelosti. Ličinke se iz jajčec osamijo v tankem črevesju, nato pa migrirajo po notranjih organih gostitelja, zaradi naraščujoče odpornosti gostiteljev pa se okrog njih nakopičijo nekatere krvničke, ob koncu reaktivnega procesa pa jih omeji še vezivno tkivo. Pravimo, da se oblikujejo zajedalski vozlici. (predvsem v mišičnini). Proti koncu brejosti se pod hormonalnimi vplivi iz vozlicev osamijo licinke, ki nato s krvotokom pridejo v rodila.
Pri enotedenskih mladičih ličinke potujejo skozi pljuča, sapnik in želodec v tanko črevo, tako da so novorojeni stari mladici praviloma invadirani z glistami. Preko placente se invadira 90% mladičev, 10% pa z mlekom ali inficiranimi predmeti. Ob koncu 3. tedna ali malo kasneje v tankem črevesju dozori parazit do spolne zrelosti.
Invadirani mladiči izločajo jajčeca in okužujejo mesta, kjer živijo in okolico. Jajčeca v zemlji so zelo odporna in lahko preživijo par let. V ugodnih vremenskih pogojih pri temperaturah 25 – 30 ° C in vlagi 80 do 90% jajceca v 10. do15. dneh jajčeca dozorijo do invazijske stopnje (v njih se razvije ličinka). Psi se okužijo, ko pojedo taka jajčeca. V prebavilih se ličinke osvobodijo iz jajčeca, s krvjo potujejo skozi jetra in pljuča ter nato skozi sapnik in želodec v tanko črevo. Ta migracija poteka pri mladičih mlajših od 3 mesecev.
Ličinke pasje gliste (Toxocare canis) lahko migrirajo tudi pri človeku (visceralna migracija) Iz jajčec se v tankem črevesju osvobodijo ličinke, ki s krvotokom pridejo v jetra in pljuča ter veliki krvotok, od tod pa tudi v druga tkiva, npr. očesno mrežnico. V najhujšem primeru lahko povzročijo tudi slepoto. Na svoji poti po telesu pa povzročajo vnetja.
Spolno zreli paraziti povzročajo pri psih poškodbe prebavil. Klinični znaki so odvisni od stopnje okuženosti, starosti živali in njihovega splošnega stanja. Mlade živali lahko zaostanejo v rasti in razvoju, hujšajo, so anemične, pojavljajo se prebavne motnje, bruhanje, driska, celo pogin, milejše invazije: otožnost, povečan, napet trebuh, zmanjšan apetit, blede sluznice, mehko blato, lahko s primesjo krvi, koža je neelastična, brez leska, razmršena, občasno se pojavijo krči; zaradi prebavnih motenj lahko žival hujša.
TRAKULJE
Trakulje (znanstveno ime Cestoda) so ena izmed skupin ploskih črvov. Odrasli osebki živijo v prebavnem traktu vretenčarjev, v telesu različnih živali pa živi tudi zarod. Imajo odrivke in glavo s priseski ter kaveljčki.
Imajo poenostavljeno telesno zgradbo – so brez nog, prebavil in čutil. Značilna je hiperprodukcija potomcev – trakulje izležejo milijone jajčec. So hermafroditi – obojespolniki. Pred gostiteljevimi obrambnimi mehanizmi se ščitijo z ugreznjeno ovojnico – psevdokutikulo. Imajo odrivke, ki spominjajo na člene pri višje razvitih živalih, vendar to niso. V vsakem odrivku so spolni organi in prebavila.
Razvojni krog svinjske trakulje
Svinja požre jajca trakulje in prebavi jajčni ovoj. Sprosti se ličinka s kaveljčki, ki jo kri zanese v mišičevje. Tam se razvije mehurnjak z narobe zavihanimi priponami. Človek se okuži z uživanjem okuženega svinjskega mesa. Mehurnjak se v človeškem prebavilu razkroji, pripone se izvihajo navzven in trakulja se pritrdi v črevesno steno. Trakulje odrastejo v nekaj mesecih.
V tankem črevesu psa parazitira večje število vrst trakulj, ki imajo nekatere razvojne oblike v vmesnem gostitelju (domače živali in tudi človek).
Z iztrebki psa se eliminira veliko število zrelih segmentov trakulj in ogromno število jajčec. Invadirani psi, zlasti čuvaji, ovčarski psi in potepuški psi okužijo teren, rastlinsko hrano, vodo in zelenjavo, poplavljene vode pa lahko kontaminirajo siršo okolico. Razširjenost omogočata velika odpornost jajcec in povečana vlažnost.
Najpogostejše vrste:
Dypilidium caninum
Živi v tankem črevesju psa. Je najpogostejši zajedalec pri psu in mački v Sloveniji. Trakulja je dolga 15 do 20 cm. Odrivki imajo obliko kumaričnih semen in so rožnete barve. Takoj po izločitvi se odrivki krčijo in premikajo in s tem desiminirajo jajčeca; le te pa pogosto opazimo pri obolelih psih na dlaki v okolici zadnjika.Vmesni gostitelji so bolhe in tekuti (dlakožeri) . Pes bolho pregrizne in na ta način je razvojni krog sklenjen.Večje število trakulj povzroča kronični enteritis-vnetje tankega črevesa.
Invadirani psi postanejo požrešni, pa kljub temu hujšajo. Psi pa se lahko tudi “sankajo” ( z zadnjikom drgnejo ob tla, ker jih dražijo odrivki trakulj).
Echinococcus granulosus
Trakuljavi psi raznašajo odrivke v svojem okolju. Z jajčeci se okužijo prežvekovalci na paši ali prašiči, vcasih pa tudi ljudje, pri katerih se razvije posebna razvojna oblika-mehurnjak s katerimi se okužijo psi.
Taeniahydatigena in Taenia pisiformis
pri psih redkeje najdemo. Parazitirata pa v t. črevesu in povročata kronično vnetje, ki se kaže s ponavljajočimi driskami.
Druge vrste črevesnih zajedalcev so pri psih manj pogoste in jih na tem mestu ne bomo omenjali, ker invazije s temi za lastnike psov niso tako zelo pomembne.
Preventiva pred okužbami s črevesnimi zajedalci in njihovimi razvojnimi oblikami:
- Osebna higiena (umivanje rok) in izogibanje stika z nepoznanimi živalmi
- Redna dehelmintizacija (odpravljanje črevesnih zajedalcev)
