»Na pomoč! Moja psička je breja čeprav ni bila v stiku s samcem,« je eden od stavkov, ki ga veterinarji nemalokrat slišimo.
Prestrašen lastnik se je v naši ambulanti oglasil s psičko Rubi in povedal, da se je pred 2 tednoma gonila in takrat tudi pobegnila od doma. Psička se je še isti dan vrnila, vendar so po nekaj dneh opazili da je zelo nervozna in da se ji iz seskov izceja mleko. Ker psička ni bila sterilizirana jih je zaskrbelo, da je psička breja.
V njenem primeru ni šlo za brejost, temveč za tako imenovano navidezno brejost, ki se pogosto pojavi pri nesteriliziranih samicah, običajno nekaj tednov po gonitvi. Psice se obnašajo kot bi bile breje kljub temu, da do paritve ni prišlo. Njihovi lastniki so običajno zmedeni in se na naši kliniki oglasijo, ko opazijo eno ali več sledečih sprememb: nemir in nervoza, apatičnost, prenašanje in kopičenje igrač, ustvarjanje gnezda, neješčnost, občasno bruhanje, otečeni mlečni kompleksi in izcedek iz seskov.
Samo stanje za psice ni nevarno je pa izredno stresno. Navidezna brejost sicer mine sama od sebe v 2 do 3 tednih, kljub temu pa obisk veterinarja ni odveč, saj le ta z ultrazvočnim pregledom preveri če psica res ni breja, hkrati pa izključi druga možna obolenja, ki se pojavljajo pri nesteriliziranih samicah (tumorji mlečnih žlez, gnojna vnetja maternice, mastitisi).
Veterinar po potrebi predpiše zdravila, ki prekinejo laktacijo, pri izredno nervoznih ali agresivnih psicah pa tudi pomirjevala.
Na splošno lastnikom svetujemo naj svojo psice v tem času ne vznemirjajo ter ji preprečijo lizanje seskov, ki samo laktacijo še podaljšajo.
Lastniki morajo vedeti, da se obdobja navidezne brejosti običajno ponovijo in so za psice zelo stresna. Zato se pri psicah, ki niso namenjene parjenju kot glavno rešitev svetuje sterilizacijo, ki omenjene nevšečnosti dokončno prepreči.
V preteklosti se je sterilizacija opravljala pred prvo gonitvijo. Danes priporočamo sterilizacijo psičke po prvi gonitvi, ko žival doseže spolno zrelost. Ta pri manjših pasmah psov nastopi pri 6 do 9 mesecih, pri zelo velikih psih pa med 18 in 24 mesecem. Vsako psičko obravnavamo individualno in se temu primerno prilagodi tudi odločitev glede sterilizacije. Kot smo omenili že prej, je sterilizacija zaščita proti neželeni brejosti in različnim boleznim, kot so gnojno vnetje maternice, tumorjem na mlečnih žlezah in navidezni brejosti.
Opažamo, da se lastniki psičk, ki dosežejo težo nad 10 kg, vse pogosteje odločajo za laparoskopsko sterilizacijo, saj so v primerjavi s klasično pri laparoskopski sterilizaciji potrebni minimalni rezi v področju trebuha, ponuja manj stresa in travme in zmanjša postoperativno bolečino. Študije kažejo, da je laparoskopski poseg 60% manj boleč od standardnega posega. Poleg tepa pri laparoskopskem posegu za podvezovanje jajčnikov ne uporabljamo šivalnega materiala ter se s tem izognemo morebitnim neželenim reakcijam na šivalni material v trebušni votlini. Celoten postopek se odvija pod nadzorom kamere, kar nam omogoča, da istočasno preverimo maternico in jo po potrebi odstranimo ter se po posegu prepričamo, da ni prišlo do krvavitev.
veterinarji PRVA-K klinika za male živali v Ljubljani, www.prva-klinika.si
