VPRAŠANJE:
Doma imamo tri psičke. Zadnja, ki je prišla k hiši, je zdaj stara 1 leto (srednja šnavcerka) in ta je plaha. Plaha pa ni doma, temveč na sprehodih, v neznanih okoljih, v mestu in ko je sama z mano. Zavedam se, da je takrat brez svojega krdela in da je verjetno to tudi glavni razlog. Rada pa bi je te plahosti rešila. Od aprila do junija letos sva obiskovali malo šolo, po kateri je postala malce bolj samozavestna, vendar problem je še vedno tu. Ravno včeraj sva se sprehajali po mestu, kar je izgledalo tako, da je psička vlekla povodec za se zadušit, rep je s vso močjo stiskala med noge, plašno je gledala naokoli, da se ji ne bi zgodilo kaj hudega. Ko sva srečali drgega psa, se je malce sprostila, a ko smo se razšli, je bilo vse po starem. Ker ima rada zaposlitev, sem mislila, da bova šli zdaj na trening agilityja, vendar si ne predstavljam, da bi to zmogla, ker v njej tujih situacijah ni pozorna name. Moram povedati tudi to, da se ji tudi na sprehod z mano ne ljubi in vsaj na začetku poskuša, da bi me zaustavila, da bi se vrnili domov. Ko vztrajam, vseeno popusti in se ne ustavlja več. Kaj mi svetujete?
ODGOVOR:
Vsaka vedenjska težava je posledica kombinacije tako podedovanih kot tudi pridobljenih dejavnikov. Možno je, da vaša psička ni bila primerno socializirana. Velikokrat je namreč tako, da se pes, ki pride k hiši zadnji, bolj naveže na ostale pse kot na ljudi, če se še posebej ne potrudimo za to, da bi to preprečili. Svetujem vam osebni posvet, kjer boste dobili podrobna navodilA za postopno navajanje psičke na tuje okolje in ljudi. Do takrat psičke ne izpostavljajte stresu po nepotrebnem, ampak naj hodi ven skupaj z drugimi psi. Za podrobnejši posvet se lahko naročite pri dr. Sabini Stariha.
