VPRAŠANJE:

pišem vam,ker imamo velike probleme z našim psom pasme nemški ovčar ,star je 5 let. Je zelo nestrpen,do ljudi ,do predmetov,avtomobilov,motorjev in posebno kamijonov,laja na poštarja,sili v ljudi,laja BREZ PRESTANKA,…. je zelo težko ko gremo na sprehod,vleče da komaj diha,imamo ovratnico s tresljaji pa tudi to ne pomaga,.. bil je v pasji šoli a ni uspeha. ko zasliši da gre motor ali kamijon teče na vso moč ob živi meji se zaustavi zavrti in laja,… ko pride kdo od domačih iz hiše laja na vso moč ali ko kdo od domačih z avtom pripelje na dvorišče. če pride tujec ne laja ,ko pa stopi kdo od domačih ven začne lajati. Je zelo ljubosumen na vse.Je nemogoč,prosim za pomoč ker ne vemo več kaj naj naredimo. večkrat se je tudi spopadel z drugimi psi,tako ,da smo vselej v strahu da ne bo ušpičil kakšne neumnosti. prosim vas za odgovor,ali pa vsaj nasvet. hvala

ODGOVOR:

Pozdravljeni!
Svetujem vam, da pokličete dr. Stariha Pipan direktno na kliniko ta ali naslednji teden, kasneje bo odsotna. Tel.št. klinike je 012005180. Lep pozdrav, Vice Zaninović, dr. vet. med.

Priporočam vam, da se naročite na vedenjski posvet. Prej me lahko pokličete na kliniko, tel. 01 200 51 80. Lep pozdrav, mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

Sem lastnica 14 mesecev stare samičke nemške doge. Psica je bila do pred tednom dni zelo ješča, pojedla je cca. 800-900g briket dnevno, poleg teh pa sem ji dodajala še kuhano (meso, riž, zelenjava) ali konzervirano hrano, nato pa je dobesedno čez noč hrano začela zavračati. Hranim jo zjutraj in zvečer, cca. eno uro po sprehodu. Psica je še vedno zelo igriva in živahna, pije normalno, vendar pa vso hrano nenehno zavrača. Vsakič, ko ji ponudim hrano se vsede ali uleže in se obrne stran. Poizkusila sem že vse – od kuhanega, mesa do pasiranja briket v kombinaciji z mesom, vendar nič ne pomaga. Poizkusila sem jo tudi hraniti iz roke ali kot nagrado med igro, vendar zaman . Kot podporo ji dodajam vitaminsko pasto. Tudi če ji hrano pustim in odidem, ter jo po 15ih minutah odstranim, hrana ostane nedotaknjena. Pomislila sem da bi nanjo vplival stres zaradi sprememb v družini, vendar me bega to, da je psica še vedno zelo igriva in živahna. Resnično več ne vem, kaj naj naredim, saj psica vidno hira. Kljub pogovorom z veterinarji in nasvetom kolegov iz pasjih krogov še vedno nisem nič dosegla, saj je psica po eni strani zelo občutljiva, po drugi strani pa izredno trmasta in vztraja pri svojem.
Prosim Vas za pomoč in se vnaprej zahvaljujem za odgovor!

ODGOVOR:

Pozdravljeni!
Potrebno je ugotoviti, ali obstajajo organski vzroki za neješčnost. Manjši apetit je sicer lahko normalen pojav, sploh v tem času leta, vendar psica ne bi smela vidno hujšati. Zato svetujem opraviti internistični pregled, ki naj vključuje osnovne analiza krvi in urina. Pri nas se lahko naročite na recepciji klinike, tel. št. 012005180.  V primeru dodatnih informacij me lahko tudi pokličete.
Lep pozdrav,  Vice Zannović, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

Imam 6 let staro psičko, mešanko (kotena je bila v zavetišču in posvojena v starosti 8 tednov). Mene je sprejela kot vodjo in se vede popolnoma podrejeno v vseh situacijah, do vseh ostalih pa se podrejeno vede le v nevtralnem okolju. Kadar koli pa se kdo (drug pes, moj partner, otrok, moji starši…) približa območjem, kjer so njena hrana, igrače, transporter ali pa npr. moja torbica, nahrbtnik, kos oblačila, postane izredno agresivna. Imam občutek, da ima obdobja, ko stvari manj brani, nato se stanje ponovno poslabša. Se pa na splošno situacija poslabšuje. Zato se obračam na vas. Kako naj ravnam, da se bo znebila strahu, da si hočejo vsi razen mene vse njene predmete prilastiti? Najlepša hvala za odgovor.

ODGOVOR:

Žal vaše težave ne bova mogli rešiti po spletu. Prosim, pokličite me na kliniko, tel. 01 200 51 80, pa se bova pogovorili. Lep pozdrav, mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

Imam koker španjelko staro 9 let. Zaradi hujšega zloma noge, že nekaj let šepa (bila je operirana, vendar se boljše menda ni dalo narediti), tako, da je njeno gibanje nekoliko nerodno.
Pred 5 dnevi je bila en dan zelo slabe volje in ni skoraj nič pojedla, kakor, da bi se ji kaj zgodilo. Že naslednji dan je dobila svoj apetit, na wc hodi čisto normalno, ko jo božamo maha z repkom. Ni pa najboljše volje, kar nekaj ur na dan prespi, ko dosti časa leži in naglo vstane malo zacvili. Pretipali smo jo celo, ni kazalo, da bi jo kje bolelo, niti nismo natipali nič nenavadnega, če pa jo občasno malo bolj hitro pobožam po zadnjem delu stranskega dela telesa, malo zacvili? … Skrbi me, da je kaj narobe. Mislite, da je potrebno obiskati veterinarja ali počakam še malo? Mislite, da bi lahko bilo kaj hujšega, če ima ponovno apetit in hodi na wc? Ali se je morda kje rahlo poškodovala (čeprav ni videti nič)?

ODGOVOR:

Svetujem vam pregled pri veterinarju-ortopedu. Najprej je namreč nujno izločiti bolezenski vzrok za spremenjeno vedenje. Lep pozdrav, mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

Doma imamo 2 leti in pol starega nemškega ovčarja, ki je večkrat zarenčal na mojo 12-letno hčerko. 1. je zarenčal, ko mu je hotela umakniti posodo z domačo hrano, 2. je zarenčal, ko je moja hčerka dvignila cvet v zrak, on pa je sedel pred njo. Ko pa je popoldne zalajal na mojega nečaka, in je bila ona v bližini, ga je poslala v boks in mu nekaj časa ni dovolila, da bi prišel ven. Nekako ji je verjetno zameril, mogoče tudi zaradi špricanja s pištolo, čeprav tedaj ni nič renčal, ampak je samo tekal izven dosega vodnih curkov. Tako je ta dan, ko ga je poslala v boks zaradi lajanja na mojega nečaka, že 3. zarenčal nanjo, ko se mu je približala. Od tistega časa je ne uboga, čeprav jo prej je. 4. je zarenčal nanjo, ko ga je hotela pobožati. Ne vemo, kaj bi storili, saj sem ga vedno takoj skregal in poslal v boks, ampak še vedno renči nanjo. Upamo, da ga ne bo treba uspavati, saj ga imamo vsi zelo radi, ampak ne vemo kaj storiti, če se bo renčanje nadaljevalo. Lp

ODGOVOR:

Svetujem vam, da čim prej pridete na vedenjski posvet. Do takrat naj se hči raje ne ukvarja s psom. Prej me lahko še pokličete na kliniko, tel. 01 200 51 80. Lep pozdrav, mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

Pred 10 meseci sem iz zavetišča vzela malo psiško, ki naj bi bila stara 2 meseca (imela je 700g). Prvi meseci so bili katastrofa. Ves čas je bila zelo bolna, vsa pogrižena. Njeno stanje je bilo res kritično. Popolnoma nič je nismo mogli učiti, razen to da je takoj postala sobno čista. Potem ko je fizično okrevala pa je psihično postala prava razvalina. Ves čas naji je s partnerjem napadala, kot bi bila jezna oz huda na naju, bilo je obup.
No nekako smo velik del težav že prebrodili, še vedno pa se dogaja, da občasno izsiljuje in ne vem kako to urediti. Primer: ko se umirim grem na fotelj da bi se malo odpočila ona začne težiti. Včasih laja včasih renči, včasih šavsa v podplate… prav moteče. In kar ven pade. Tepst je nočem, črepav sem jo že mahnila, ko me je preveč grizla (to so mi svetovali v pasji šoli) vendar tega pač ne morem več.
Psička ima zjutraj 1,5 urni sprehod, potem greva na kratko ven okoli 13ih, ob 17:00 pa spet na daljši sprehod cc 1 ura ali več. Zvečer le še lulat. Vmes se z njo igramo trikce ali pa jo peljem na “vadbišče” da malo vadiva. Prav tako se ogrmno igra z drugimi psi. Šolo je opravila igralne in malo šolo, sedaj greva naprej na b-bh in RO, želim da je čim več zaposlena, da bo pomirjena.
Je pa mešanka, s čim ne vem deluje kot bi bila kakšen šnavcerček. Je krasna pogumna kužika vendar to njeno teženje pa je včasih pač preveč utrujajoče.
Torej zanima me kako naj jo od tega odvadim, da bom “hodila po meni”. Sem edini človek ki ga ona občasno grize, še vedno mi grize noge ko je preveč vzhičena.

ODGOVOR:

Žal vaše težave ne bova mogli rešiti po spletu. Prosim, pokličite me na kliniko, tel. 01 200 51 80, pa se bova pogovorili. Lep pozdrav, mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

ker sem pred nekaj tedni od vas dobila zelo dobre nasvete se ponovno obračam na vas. Problem je sledeč: imam psička (fantek) shih tzu, starega dobrih 8 mesecev. Kuža je zelo priden, hitro se uči novih trikcev in je deležen veliko ljubezni in pozornosti. Problem z njim pa imam, ko ga peljem na sprehod. Vedno ko sreča drugega psa ali človeka začne močno lajati in siliti proti njemu, tako da moram kar močno držati fleksi povodec. Na pse (razen enega) vedno laja in vleče proti njim, pri ljudeh je pa predvsem odvisno koliko drezajo vanj. Če ga pustijo pri miru je miren in priden. Verjetno delam tudi jaz narobe, ker ko se komu približujemo, mu močno skrajšam povodec in ga cukam proti sebi.Ko je bil še mlad (od 2-4 meseca) ni nikoli lajal na drugega psa, ki smo ga srečali, ampak se je ustrašil, tresel in cvilil ter se skril za menoj. Nekaj krat sem ga vzela v naročje (vem, da tega nebi smela, ampak sem se ustrašla za mojo malo kepico), ker se je do naju zapodil večji pes- ovčar. Ta je skakal po meni, ker se je hotel z Aryjem igrati, vendar on je samo cvilil v naročju in se hotel skriti. Žal mi je tudi, ker ga nisem že od malega več vozila med pse, ker sem se preveč bala zanj. Po tisti poti kamor hodiva na sprehod, se pa lahko zgodi, da tudi več dni ne srečava nobenega in razumem ga, da ni navajen. Sedaj ko je že večji, ga ni več strah in se močno zaganja v druge pse in kriči na njih. V tistemu trenutku, ga niti priboljški več ne zanimajo. Nevem kako odpraviti to navado. Rada bi, da bi lepo hodil ob meni tudi če sreča ljudi oz.psa. Mislim, da je zdaj zadnji čas, da mu odpravim to navado. Vsi psi, ki jih srečamo gredo lepo mirno, brez lajanja mimo, on se pa dere za njimi, da mi je kar nerodno. Prosim za pomoč!

ODGOVOR:

Vaše težave, žal, ne bova mogli rešiti po internetu. Predlagam vam osebni posvet. Prej me lahko pokličete na kliniko, tel. 01 200 51 80, da se pogovoriva. Lep pozdrav, mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med

VPRAŠANJE:

Imam problem s svojo psičko in ga ne znam rešiti. Pia je mešanka s pinčem, srednje rasti, stara dobro leto in pol. Dobila sem jo v azilu pri 4 mesecih, o njej vem le to, da izvira iz ciganskega naselja in da je bila najdena v vreči za smeti pri 2 mesecih. Jasno mi je, da je nekako zamudila najpomembnejše obdobje socializacije in bila je grozno prestrašena in stravmatizirana, ko je prišla, ampak s trudom, ljubeznijo in potrpežljivostjo je postala čudovita, pridna, živahna in ubogljiva psička, ki je ne dam za nič na svetu. Ima pa en problem. Od nekdaj…Boji se neznancev. Na sprehodu je pridna, v nikogar ne rine, odpoklic v nulo, tud če ni na povodcu, ampak ljudem se ne pusti božati, umika se in povesi rep. Izogne se jim pač. Ljudem povem, naj vanjo ne rinejo in počakajo, da pride sama. Tak da se s tem ne obremenjujemo preveč, ker zadeva deluje. Druga zgodba je …domač teritorij. brani ga in ne pusti nikogar noter, brez da bi se vanj zaganjala in divje lajala. Vedenje je spremenila pri cca 1 letu starosti. Postala je nekako manj strpna do ljudi in psov, s katerimi se je prej rada igrala. Slabe izkušnje, odkar jo imam, ni imela nobene.

Problem je, ker ne živimo v hiši sami in ženska nad nami ima tud kdaj kakšen obisk, v zadnjem času pa renči in se zaganja tud vanjo. Ne prenese predvsem moških. Nikogar še ni ugriznila, vendar se bojim, da nekoč nekoga bo. Psička je v hiši, čez dan pa seveda tud zunaj na ograjenem vrtu. Tablo z opozorilom imam na vrtnih vratih, dobro vidno. Verige ne odobravam v nobenem primeru.

Morda je kakorkoli pomembno tudi dejstvo, da smo pred 4 meseci nabavili še eno mlado psičko Foxy (tud “cigančico”) in da se zelooo dobro razumeta in sta se zelo navezali. Ta psička ne kaže nobenih znakov agresije-prej nasprotno, je zelo “lepljiva”do vsakogar, ampak tud malce ljubosumna, če se ukvarjam s Pio in jo fizično izpodriva. Pia se pa umakne.

Zanima me, ali lahko kakorkoli s svojim vedenjem pripomorem k temu (nagrajevanje ob pravem času), da se to nadležno vedenje neha? Sprašujem se namreč, kje sem “kiksnila”. Je morda to, da je prej hodila vsepovsod z menoj, odkar pa je pri hiši druga psička pa imamo načelo “obe ali nobena” in ker je Foxy bolj vihrava, pač obe pustim doma? Bi morala preživljat več časa samo z njo? ne želim delat razlik med njima in res več ne vem kaj naj….

ODGOVOR:

Najbolje bi bilo, če bi me poklicali po telefonu, 01 200 51 80, da bi se pogovorili o vaši težavi. Verjetno bo potreben posvet. Vsekakor pa vaša psička nikakor ne bi smela biti spuščena na vrtu, sama, brez nadzora, saj se tako samo krepi njeno neželeno vedenje. Več pa osebno! Lep pozdrav, mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet.med.

VPRAŠANJE:

Bližajo se časi dopustov in s svojim mačkom sva se našla pred težavo. Lansko leto se nam je prikradel na vikend še čisto majčken in prestrašen. Ker je bil celo poletje nekdo tam smo ga posvojili in na srečo sem ga lahko pozno jeseni pripeljala domov, saj ima možnost izhoda in zdaj zares uživa pravo mačje življenje. Ker pa bom kmalu odšla za slabe 3 tedne spet na morje in nevem če mi bo uspelo organizirati varstvo doma me zanima če bi ga lahko vzela s sabo.
Vem da so mački navezani na okolje in jih ni pametno premeščati. Vseeno nevem ali bi se morda spomnil našega vikenda saj je tam preživel prvih 7 mesecev življenja. Od kar je bil nazadnje tam je spet minilo ravno toliko časa. Najbolj me skrbi da bi iskal dom tu v ljubjani in bi ga izgubila. Ko sem ga navajala na nov dom se je v dveh dneh popolnoma navadil na novosti in si vse prilastil. Je pa kar prestrašen muc nasplošno, ker je precej divji. Navajen je na naju s fantom drugih ljudi pa ne mara in zato se načeloma izogibava stresu da revček ne bi bil zbegan.
Če res ne bi imela druge možnosti me še zanima če obstaja kakšno pomirjevalo za vožnjo ker se je nazadnje ves pobruhal (potem je hitro prišel k sebi, samo vmes je bil kar bogi), in če je to sploh priporočljivo.

ODGOVOR:

Najbolje, da kar poskusite in ga letos vzamete s seboj. Na kliniki lahko dobite pomirjevalno pršilo Feliway za avto. Na vikendu ga imejte najprej na oprtnici in povodcu, da boste videli, kako se obnaša. Če niste gotovi,ali se bo vrnil, ga raje ne spuščajte. Lep pozdrav, mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med.

Navigacija prispevkov