VPRAŠANJE:

Sem lastnica dve leti stare psičke pasme s.husky Nikite in pred letom in pol sva že bili na pregledu pri vas, ker je imela enostransko neodzivno zenico na osvetlitev. Takrat ste mi svetovali, naj si zapisujem ob katerih dogodkih se ji to ponovi, s čim je povezano, skratka naj jo opazujem. Obšla sva vse možne diagnoze od Hornerjevega s., ličink glist v očesu, razvojne motnje, tumor, ki bi pritskal na živec, vaskularne ishemične etiologije, takrat drugih nevr. motenj ni imela. Po pregledu je zenica občasno ostala dilatirana, je pa v enem mesecu popolnoma izginilo. Danes po letu in pol oz. malo več se spet pojavi (izolirana motnja) brez karšnegakoli sprožilnega dejavnika, ki bi ga zaznala iz okolja, vztraja pol ure in se zopet znormalizira, ali mi svetujete ct psičkine glave ali naj jo samo opazujem?

ODGOVOR:

Svetujemo Vam, da se oglasite pri oftalmologu Tadeju Zemljiču ali ga pokličete na kliniko. Najbolje bi bilo, da se naročite sočasno tudi za nevrološki pregled pri Vicetu Zaninoviću. Potem se boste skupaj pogovorili, ali je potrebna nadaljna diagnostika.

VPRAŠANJE:

V avgustu 2006 smo v okolici Kočevja z neke zapuščene kmetije posvojili šest mesecev starega psička mešančka. Že ob našem prvem obisku je bil apatičen, ni se odzival na okolico, niti ne na ljudi, zato smo ga takoj odpeljali do najbližnjega živinozdravnika, ki ga je temeljito pregledal in ni ugotovil nobenih posebnosti, razen tega, da je psiček morda v šoku. Psiček je imel bolhe in veliko klopov in do takrat ni bil nikoli cepljen. Ko smo ga pripeljali domov, smo ga okopali, odstranili bolhe in klope, po štirinajstih dneh ( da se je malo socializiral) smo ga tudi cepili proti steklini in pasji kugi ( od takrat naprej je redno cepljen vsako leto). Psiček se je počasi privajal na novo okolje in je postal naš ljublenček.Težave pa so se pričele pred dobrim letom, ko smo posumili, da je imel epileptični napad. Naj povem, da se ti napadi pojavljajo približno na tri mesece brez kakršnega koli vzroka, od tem pa ima samo krče, se ne peni, niti ne lula in kaka in je pri zavesti. Napadi trajajo približno deset do petnajst minut, po napadih pa je psiček samo bolj miren, drugače pa je z njim vse v redu. Zanima nas ali gre za epileptične napade in kaj so vzroki teh napadov. Ali je to njegovo otroštvo, ki ni bilo rožnato, ali je to posledica klopov iz mladosti in tega , da je bil prepozno cepljen? Kaj predlagate za nadaljne zdravljenje? Koliko stane temeljit pregled, od slikanja glave do odvzema krvi, da se v bistvu ugotovi, kaj je z njim narobe? Prosimo za vaš odgovor, ker smo v skrbeh.
P.S. Domači veterinar nam je rekel, da dokler napadi niso tako pogosti ni potrebno zdravljenje, ampak mi bi se vseeno radi prepričali, da je z njim vse v redu.

ODGOVOR:

Epilepsija je simptom različnih obolenj, ki privedejo do nekontroliranega sprožanja in širjenja električnih impulzov v možganih. Vzroki so lahko infekcijski, metabolni, toksični, vaskularni… Nekatere od njih lahko z določenimi preiskavami diagnosticiramo, nekatere ne. Zato svetujem, da psa pripeljete na nevrološki pregled in ustrezne diagnostične preiskave. O zdravljenju epilepsije se odločamo glede na vzrok, frekvenco in intenzivnost napadov. Cena diagnostičnih preiskav je prav tako odvisna od vrste in števila teh preiskav, informacije boste dobili ob pregledu živali.

VPRAŠANJE:

Na vas se obračam s prošnjo, da mi pomagate pri problemu ki ga imam s svojim kužkom. Imam leto in pol starega bernskega planšarskega psa ki je zbolel za Erlihijo. Kužka sem imel pri veterinarju pretekli teden v sredo, kjer so mu vzeli vzorec krvi in ga poslali na analizo v Ljubljano. Takrat je prejel tudi antibiotik Klimicin 300 zaradi alergije na koži v predelu med notranjo stranjo zadnje tačke in delu trebuha. Na tem perdelu je že prej 2x imel alergijo. Na sprednji tački pa je imel tudi malo rano s katere so mu vzeli bris in ugotovili bakterijo. Na podlagi tega je tudi dobil zgoraj omenjeni antibiotik. Danes so mi telefonirali, da je kuža okužen in da bi moral začet prejemat antibotik Clinofug. Je pa bil izmerjeni titer preko 2000. Veterinarka mi je svetovala da kuro z antibiotiki Klimicin izpeljemo do konca in potem preidemo na Clinofug. Sam sem v dilemi kaj je sedaj najbolje storiti? Ko prebiram raznorazne forume opažam da povsod svetujejo čimprejšnje zdravljenje s Clinofugom.

ODGOVOR:

Erlihioza je bakterijska bolezen, ki jo prenašajo klopi. Napada različne organske sisteme , zato se lahko kaže z različnimi, večinoma nespecifičnimimkliničnimi znaki. Omenjena krvna preiskava je pokazala visok titer PROTITELES v krvi, kar nam pove, da je bila žival v stiku z okuženim klopom, ne pa tudi čas okužbe in ,ali je pes dejansko obolel za erlihijo. O začetku zdravljenja se zato odločamo glede na klinične znake in izvide dodatnih preiskav krvi, ne samo glede na pozitiven  titer protiteles. Zato vam svetujem, da se držite navodil lečečega veterinarja.

VPRAŠANJE:

Imam 5 let staro psičko mešanko ( je srednje velika tehta 10 kg. Goni se na 9-10 mesecev. Po zadnjih dveh gonitvah se pojavi navidezna brejost ( prenaša igračke in cvili, dela gnezdo oz “ureja” košaro). Ker sicer nisem pristaš prevelikih posegov v naravo sem rahlo zbegana in rabim nasvet

ODGOVOR:

Sterilizacija ima pozitivne in negativne strani. Pozitivne so preprečitev nastanka tumorjev na mlečnih žlezah (če se opravi pred prvo gonitvijo), preprečitev nezaželjenih in navideznih brejosti, preprečitev vnetnih precesov na maternici (gnojno vnetje maternice ali pyometra), preprečitev nastanka novotvorb na jajčnikih. Negativne strani so rizik narkoze (pri zdravi psici je z upoabo najnovejših anestezijskih protokolov in monitoringa minimalen) , krvavitve in postoperatvne komplikacije, možnost pojava urinske inkontinence ( statistično se pojavi pri 5-10% steriliziranih psic velikih pasem), debelost zaradi spremenjenega metabolizma (najpogostejši nezaželjeni učinek sterilizacije, ki ga rešujemo z ustreznimi dietami in večjo fizično aktivnostjo).

V praksi je pozitivnih učinkov neprimerno več kot negativnih, zato sterilizacijo stroka v principu priporoča, seveda pa se je o posegu treba odločati individualno pri vsakem pacientu posebej, upoštevajoč starost in  zdravstveno stanje pacienta.

VPRAŠANJE:

Imamo pritlikavega pinča-psičko.
Ima srbenje po koži,ne opazimo nobene bolhe,ker smo ji že dali ampulo za vrat.
Ali mogoče dobim v vaši lekarni kakšno pomoč proti tej tegobi.
Hvala za odgovor!

ODGOVOR:

Vzrokov za srbež je več, zelo pogosto tudi bolšji pik, zato je redno dajanje zdravil proti bolhavosti pomembno. Če je pes alergičen na bolšjo slino, lahko srbež traja še nekaj tednov po odpravljanju bolh. V primeru, da se srbež nadaljuje tudi kasneje, je potrebno izključiti druge vzroke, kot so vnetja kože , alergije na kontaktne in vdihane alergene, alergije na določeno beljakovino v hrani…, kar zahteva pregled pri veterinarju dermatologu.

VPRAŠANJE:

Imam šest mesečno bordojsko dogo – Artur. Že kakšen mesec nazaj je začel šepati na prvo tačko. Je zelo okoren, neenergičen in nasploh brez volje (zelo hitro raste, pri šestih mesecih ima že 39 kg). Menim da ga tačka boli, vendar ne joka, ker ima zelo visok tolerančni prag. Bojim se, da gre za kakšno zgodnjo displazijo. Stanje se slabša, vsaj meni se tako zdi. Na sprehode noče, če ga že spravim pa šepa ves čas, da se mi trga srce. Vmes malo neha šepati, potem pa zopet. Ko se igra s svojimi vrstniki ga opazujem in vidim, da želi lteči z njimi, vendar se kar uleže . Zanima me vaše mnenje.

ODGOVOR:

Šepanje mladičev hitro rastočih pasem psov ima več vzrokov. Najpogosteje gre za displazijo sklepov in vnetje pokostnice (panosteitis).Možni so seveda tudi drugi vzroki, diagnozo postavimo z ortopedskim pregledom in RTG slikanjem.
Glede na to, da pes šepa dalj časa, s pregledom ne odlašajte.

VPRAŠANJE:

Pri psičku (bordijska doga – 6 mesecev) so odkrili displazijo kolena na prvi tački (kosti niso prav zrasle). Potrebuje operacijo. Koliko me bo to stalo? Mi lahko poveste okvirno ceno, da se pripravim? Zelo sem zaskrbljena? Rada bi mu ponudila vse kar lahko. Bo po oeraciji bolje?

ODGOVOR:

Cena takšne operacije je približno od 250 do 300 eurov, odvisno od vzroka poškodbe. Zato vam svetujemo, da pošjete rentgenske slike ali jih prinesete pokazati in za več informacij pokličete na kliniko.

VPRAŠANJE:

Imamo psa ki je nekako križan med labradocem in ptičarjem,ker so ga prejšni lastniki zavrgli oz. iz neznanega razloga zapustili smo ga rtešili revšćine ali celo smrti.Pri nas je 4 leta,ker je pa izredno aktiven,smo takrat smatrali da je še nekako v mlajših letih kakor je pa dejansko bil,no in letos je začel postopoma šepat,takoj smo zmanjšali telesno težo seveda počasi in v mejah normale(tudi porej smo imeli pregled na težo tako da ni bil predebel)
MOgoče je bilo malo bolje,ampak še vedno je nasploh zjutraj ko je vsatjal malo pošepal,vse dokler se ni trazmigal.
In odšli smo v vet.ambulanto na rentgen,kjer so mu slikali komolce tile so vredu…no pri kolkih je pa drugače ima kar precejšno obrabo primerno svojim letam…tako da recimo jih ima cca 10 let.Svetovali so nam čim manj gibanja,kar je to pri njem zelo težko ker ima že karakter hiperaktivca,dobil je terapijo tabletk MOVALIS 15mg 10 tabl/po eno na dan… ki delujejo protivnetno in proti bolečinsko.. ,hkrati pa tudi kapsule COSEQUIN DS po eno na dan,ki naj bi jih jemal do konca življenja,te naj bi spotoma sproščale več soka med kolki,tako da bi malo pospešila celo zadevo glede pretoka teh sokov(nevem)
Zanima me…slišal sem za kapsule,ki so za ljudi GLUCOSAMINE SULFATE ali bi bilo to za našega kužka bol primerno al kako…skratka kaj mislite kako lahko pomagate?

ODGOVOR:

Za blažitev bolečine in upočasnitev propadanja artrotičnih sklepov se svetuje dajanje hondroprotektivov, kot je Cosequin in vrsta drugih preparatov. Cosequin je učinkovito zdravilo, brez stranskih učinkov, ki ga lahko dajate dalj časa. Po mojih izkušnjah je Cosequin trenutno najučinkovitejši hondroprotektiv. Svetujem , da po 1 mesečnem zdravljenju ocenite učinek zdravila, če psu pomaga , vsekakor nadaljujte z vzdrževalnimi dozami. Svetuje se še fizioterapija, elektromagnetna terapija, največkrat je občasno potrebna tudi kura analgetikov.
Če našteto ne pomaga, je naslednji korak kirurška terapija.
Informacije o fizio in el-magnetni terapiji dobite na recepciji klinike, tel.št. 01-4234349.

VPRAŠANJE:

Danes sem na internetu poskusila poiskati kakršenkoli nasvet glede našega obolelega 4-letnega mucka, saj se z načinom njegovega zdravljenja (oz. poskusa nudene pomoči) ne moremo sprijazniti. Na inetrnetu sem našla vaš naslov in srčno upam , da da mi boste lahko odgovorili.

Torej za kaj sploh gre: naš muc je pred par dnevi zvečer (21.10) malo bruhal – slino in belo sluz. Pred tem je bilo njegovo obnašanje čisto normalno. Jedel je in pil, šel je tudi na blato in vodo. Ponoči pa me je zbudilo žalostno in precej glasno mjavkanje, kar je bilo zanj zelo neobičajno.

Šla sem preveriti kaj se dogaja in videla, da je muc čisto apatičen, če temu lahko tako rečem – ni šel z mano piti vode, samo obsedel je na mestu. Ko sem ga pobožala po glavi, me je pogledal z nekako “odsotnim” pogledom – skratka obnašal se je čisto drugače, kot je v njegovi navadi (navadno se ne pusti božati, in se rokam umakne, izredno veliko pije – vsako priložnost je izrabil za to, da je šel z nami na stranišče, kjer je navadno dobil svežo tekočo vodo za pitje). No muca sem pustila pri miru, sem ga pa slišala, da je šel v zgornja nadstropja naše hiše v sinovo spalnico. Tudi tam je “jokal” – parkrat žalostno zamijavkal, vendar spet ne pretirano.

Zjutraj mi je sine povedal, da ga je mjavkanje zbudilo in muci je v svoji kopalnici odprl vodo (za pitje) vendar muc ni pil, samo obsedel je v tuš kabini in tako smo ga tudi zjutraj našli – muc je še vedno sedel v banji!!!

Muc ni jedel in ni pil (zelo malo). Z možem sva se zato odločila, da muca peljeva direktno v Bolnico za živali v Postojni. Tam so ga stehtali (3,33kg) in mu zmerili temperaturo, ki pa je bojda veliko prenizka – 35stopinj. Ker je naš muc kar agresiven (že po naravi) in se je zdravnica bala muca omrtviti zaradi prenizke temperature, tako da bi mu vzeli kri, je predlagala, da naj ga pustimo tam, da bi mu poskusili z gretjem dvigniti temperaturo. Ker pa jim tudi to kasneje ni uspelo, so mu dali narkozo, vzeli kri, naredili RTG trebuha in pljuč, odkrili pa niso nič posebnega – test na krvi ni pokazal nobene tipične hujše mačje bolezni, le veliko povišanje levkocitov, ki kaže na neko vnetje. Začeli so mu dajati antibiotik, ne vedo pa kakšne narave naj bi bilo vnetje in kje je žarišča. Za nadaljne preiskave pa zdravnica pravi, da muc ni primeren zaradi agresije in baje si tudi ne pusti dati termoforjev za gretje. Temperatura se mu je od včeraj do danes še znižala.

Predlagajo oskrbo na domu, kjer se bo muc najbrž res počutil bolje, dajali pa naj bi mu še naprej antibiotike. Ta situacija me skrbi – mucu bi rada pomagala, saj smo se na živalico zelo navezali in se bojim, da bi nam doma poginil. Čudi me, da kljub temu, da smo se zatekli po pomoč na usposobljeno ustanovo in osebju, bolezni niso prišli do konca….

ODGOVOR:

Povišane vrednosti levkocitov so lahko znak bakterijske okužbe, zato vsekakor ne smete prekiniti terapije z antibiotiki. Ogrevanje in podporna terapija je nujna, če se stanje ne izboljšuje, je potrebno mucka hospitalizirati in po potrebi narediti dodatne preiskave. Kaj več vam brez pregleda živali in izvidov ne morem pomagati.
Lep pozdrav,

Vice Zaninović, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

Imam psičko staro 4 mesece, zanima me kdaj je najbolj primerno za sterilizacijo?

ODGOVOR:

Sterilizacijo psičke svetujemo opraviti pred prvo gonitvijo, to je pri približno 6-8 mesecih starosti. Za dodatne informacije glede posega pokličite na tel.št.01-4234349.

Navigacija prispevkov