VPRAŠANJE:
Slučajno sem med iskanjem koristnih informacij naletela na vašo spletno stan, ki me je pritegnila, da vam napišem najin “problem”. S partnerjem imava 5 let starega shar peia, ki je karakterno kar zahteven za prvega psa. Smo sicer veliko skupaj, res je pa, da se premalo igramo in gibamo :(. Živi z nama v stanovanju, kjer ima tudi svoje ležišče, že od vsega začetka sva ga navajala tudi na kovinsko “kletko”, tako da je velikokrat spal tudi v njej. Ko sva odhajala od doma je bilo na začetku precej mirno, nikoli nama ni ničesar uničil, tudi kot mladiček ne, kasneje je začel kot opozorilo metati na tla obleke, ki so se sušile, Flex-ija, ki je visel pri vratih, nadaljevalo se je z grizenjem kljuk in laježem, odločitev o zaprtju med najino odsotnostjo je padla, ko je medtem, ko je bil sam, načel nova balkonska vrata, to je bilo dobrega pol leta nazaj. Od takrat naprej ga zapirava v kočo, vsakič dobi tudi priboljše, ko je gre noter. Vedno je na začetku tudi na vse pretege lajal in cvilil, česar sicer ne počne, ampak se slej kot prej umiril, včasih po 10 min, včasih po 1h, težava je nastala pred par dnevi, ko se je lotil kovinske kletke, žice je z ugrizi dobesedno zvil, do danes jih je utrgal že 6 in še malo manjka, da bo lahko pomolil glavo skozi, seveda si je pri tem naredil kar precej ran. To se dogaja že par dni, na vsak način želi iz koče. S partnerjem se sprašujeva kaj je pripeljalo do tega početja. Res je, da sva pred par meseci razširila stanovanje, kupila nov kavč na katerega mu ne pustiva, poleg ima namreč svoje ležišče, prej smo ob večerih ležali skupaj, ta preskok je bil zelo počasen, ampak vseeno razmišljava, da bi lahko mogoče to vplivalo na njegovo agresivno početje med zaprtjem. Razmišljava tudi, če bi ga raje spet puščala na prostem, samo bi s tem tvegala, da nama še kaj uniči. Sicer je zelo navezan na naju predvsem na partnerja. Že od nekdaj vse čas “tanca” za nama po stanovanju, če ostane doma je nesrečen in laja, če se kam odpravljamo, komaj čaka, da skoči v avto in v isti minuti, ko odpeljemo začne nervozno cviliti, če na sprehod koga srečava in se ustaviva, nima potrplenja čakati in spet sitnari, tudi, če kam gremo in sediva na tleh poleg njega sitnari, …. Trudiva se, da mu ne popuščava in vztrajava na svojem, je pa res, da velikokrat s to svojo sitnobo pripelje do roba potrpljeneja in včasih, predvsem jaz kar znorim nad njim. Kaj predlagate za najin primer, kako naj postopava, res ne veva več kam naj ga dava, ko sva odsotna? Verjetno si predstavljate kakšna moč in ihta se porodita v njem, da lahko zvija in trga kovinske žice? Že vnaprej hvala in lep pozdrav,
ODGOVOR:
Priporočam vam, da s psičkom pridete na vedenjski posvet. Lahko me prej pokličete po tel. 01 200 51 80. Zdravljenje ločlitvene tesnobe ni tako perprosto in se ga je potrebno lotiti celostno, na več področjih. Pogosto so potrebna tudi posebna zdravila, vsaj začasno. Lep pozdrav, mag. Sabina Stariha Pipan, dr. vet. med.
