VPRAŠANJE:
na naši izbrani kliniki so nam povedali, da so morski prašički zelo dovzetni tako za diabetes kot za vnetja sečil (podlegajo pa tudi stresnim situacijam). Pri našem (žal pokojnem) morskem prašičku (pujsiki) se je pojavila rahla krvavitev iz mehurja ali ledvičk. Pričelo se je na nekoliko nenavaden način: v kletki smo sprva našli nepojasnjene razlite rožnate sledove, ki pa so se izkazali za raztopljene prehranske brikete, ki vsebujejo peso (lise so bile prisotne v obeh kletkah, ker imamo tako samičke kot samčka). Ker pa kljub vsemu nismo bili povsem prepričani, kaj je na stvari, smo pujske odpeljali na pregled, kjer so eni od samičk odkrili prisotnost eritrocitov in beljakovin v urinu, s tem, da se na prvi pogled urin ni prav nič razlikoval od urina zdravega prašička (lulanje je bilo prozorno). Narejen je bil test, ki je ovrgel prisotnost sečnih kristalov v urinu, kar naj bi bil tudi zadosten dokaz, da živalca nima ledvičnih kamnov. Pujsika je dobila terapijo z Enroxilom in analgetiki, smo pa opazili, da je kak dan ali dva po pričetku terapije povsem izgubila zanimanje za hrano in vodo. Hranili in pojili smo jo po cevki s posbno RescueFood za glodalce in ji dovajali zadostno količino vode. Dobivala je tudi sredstvo za uravnavanje peristaltike črevesja. Kljub našemu trudu je živalica po enem tednu preminila. Veterinar je bil mnenja, da zgolj zaradi uroinfekta (našel je tudi precej bakterij v urinu) pujsek ne bi smel kar oditi. Bil je tudi mnenja, da je bila pujsika tako rekoč že na polovici poti k ozdravljenju (3x kontrola v enem tednu) in da bo v nekaj dneh kot nova. Zato se sprašujemo, ali je možno, da je usodno neješčnost (in s tem neke vrste zaporo črevesja, saj pujsika med terapijo ni skorajda nič iztrebljala) povzročil ravno antibiotik? Rečeno je bilo, da je Enroxil varno zdravilo in da nimajo kakšnih posebnih slabih izkušenj z njim. Naš samček je npr. med obdobjem t.i. ločitvene tesnobe (ko smo ga pri enem mesecu starosti ločili od matere) zaradi stresa dobil precej krvav urin, a takrat smo ga preventivno zdravili s Primotrenom. Samček je izločil precej več krvi kot naša pokojna samička, pa vseeno ni poginil. Lahko povem, da imam s Primotrenom dejansko dobre izkušnje in da vsem lastnikom prašičkov (pa tudi hrčkov in zajcev) polagam na srce, naj se v primeru uroinfekta pri glodalcih (raje) odločijo za Primotren kot pa za kaj drugega. Tako je moje osebno mišljenje. Upam, da sem s svojim pismom – in vprašanjem obenem – pomagala tudi kakemu bodočemu zaskrbljenemu skrbniku, ki se bo moral zaradi obolenja svoje živalice oglasiti v ambulanti.
Hvala za odgovor in morebitni komentar glede možnih stranskih učinkov antibiotičnega zdravila Enroxil.
ODGOVOR:
Spostovani, za neuspesno zdravljenje vase budre nebi mogla okriviti antibiotika Enroxila, ki je res varen antibiotik za glodavce. Seveda tudi terapija uroinfekta s Primotrenom nebi bila napacna. Morda je bil vzrok neuspesnega zdravljenja kje drugje… Sama analiza urina je le premalo za izkljucitev secnih ali ledvicnih kamnov, ki so pri budrah kar pogosti. Za kaj takega bi bilo potrebno narediti vsaj se rentgen, ce ne tudi ultrazvok trebuha. Ker je bila vasa budra samicka, se posebej ce ni bila sterilizirana, je treba izkljuciti tudi gnojno vnetje maternice. Lahko bi eritrociti izvirali tudi od tam, saj je zadnji delcek izvodila rodil in secil zdruzen. Ce je bila morda to piometra zaprtega tipa, potem se tezko opazi gnojni izcedek. Je pa v tem primeru nujna operacija-histerektomija. Vzrok smrti pa bi nazalost lahko potrdili le z obdukcijo. Za zdravstvene tezave zivali, ki niso psi ali macke, se obrnite na veterinarja specialista za glodavce oz. eksoticne zivali. Vec srece v prihodnje in lep pozdrav, Petra Sinkovec, dr. vet. med.