VPRAŠANJE:

Pozdravljeni. Imamo 12 let starega zlatega prinašalca, ki je včeraj začel s težavo vztajati, tresejo se mu noge in videti je, da se izogiba opiranju na prednjo desno tačko. Nima nobenih zunanjih poškodb ne na nogah ne blazinicah. Pred leti je imel podobne toda bolj mile težave. Slikanje hrbtenice je pokazalo pokostenel spodnji del hrbtenice – morda je tu vsebina težav. Kako naj ravnamo z psom do takrat ko bo prišel na vrsto pri zdravniku? Ali ga lahko silimo hoditi ali naj ga raje ne postavljamo na noge? Lepa hvala za odgovor.

ODGOVOR:

Problem je verjetno v spremembah na hrbtenici ali v sklepih okončin. Do obiska veterinarju naj kuža miruje na toplem in suhem. Ne dajajte ji zdravil proti bolečinam, ne da bi pred tem ugotovili vzrok stanja, ker lahko povzročite resne prebavne težave. Za artrotične spremembe pri starejših psih obstajajo učinkovita zdravila in fizikalne metode terapije, ki izboljšajo mazanje sklepov in odpravilo bolečino. Obstajajo tudi posebne diete, sestavljene tako, da omilijo težave pri gibanju.

VPRAŠANJE:

Pozdravljeni. Zasledila sem, da pri nekaterih pasmah lahko pride do “zasuka želodca” oziroma angleško boat ali gastric dilatation volvulus . Mi lahko o tem napišete kaj več. Prebrala sem tudi, da se pri teh pasmah (Akita, Irski seter, Labradorcih…) svetuje raje dva manjša obroka na dan, kot en večji. Poznam pa tudi nekaj lastnikov psov oziroma vzrediteljev, ki dajejo po en obrok dnevno. Kaj, glede na vaše znanje in izkušnje, svetujte vi? Hvala za odgovor.

ODGOVOR:

Dilatacija in zasuk želodca je najpogostejše, visoko rizično stanje na veterinarskih urgencah. Hud in hiter potek bolezni in čakanje, da se bo stanje samo po sebi izboljšalo je največkrat vzrok za pogin živali. Nastanek bolezni ni dokonca pojasnjen, dejstvo je, da praviloma zbolevajo velike pasme z globokim prsnim košem. Pes se, ponavadi par ur po obilnem obroku, začne nemirno prestavljati, poskuša bljuvati in ob tem spravi le nekaj spenjene sline iz sebe, trebuh se začne vidno napihovati, žival se uleže, umiri in v nekaj urah pogine. Značilno je, da se zasuki pojavljajo v serijah, največkrat ob spremembah vremena dobimo na kliniki več primerov v istem večeru ali noči. Sprožilni dejavnik je verjetno stres, zaradi katerega želodčna zapiralka – kardija, ne dovoli podrigovanja in plin, ki se nabira v želodcu zaradi fermentacije hrane ali zaradi aerofagije – požiranja plina, napihne želodec. Ta se zaradi napihovanja začne sukati v smeri urinega kazalca in ob tem zasuče požiralnik in zapre tudi izhod iz želodca – pilorus. Uhajanje plina iz želodca je s tem onemogočeno in nadaljnje napihovanje želodca povzroči hude ovire v cirkulaciji krvi, vazomotorni kolaps in smrt.

VPRAŠANJE:

Pozdravljeni! Imam 13 let starega mešančka je dokaj zdrav. Danes zjutraj ,ko sem se zbudila sem ga najprej pocrkljala, toda on ni bil nič kaj razpoložen. Potem je prišel k meni v kuhinjo in opazila sem da šepa na sprednjo tačko. Ko sem ga ogovorila se je začel tresti, kot da mi hoče povedat, da ga nekaj boli. Tačko sem pregledala in zmasirala, toda on je še vedno šepal. Ko sva šla na sprehod je pa hodil normalno. Zanima me ali je to lahko artritis ali kaj drugega.

ODGOVOR:

Enkratno šepanje, tudi pri starem psu, še ne pomeni artritis. Šepanje je vedno posledica bolečine. Vaš kuža je, če sem prav razumel, šepal le enkrat in to krajši čas kar ni značilno za to bolezen. Pri kroničnem šepanjiu, ki se stopnjuje ali ne jenja v enem tednu je potrebno pri strokovnjaku poiskati vzrok. Pri starejših pseh je to pogosto osteoartritis.

VPRAŠANJE:

Moj pes Bak je mešanec, med kraškim ovčarjem in bernskim planšarjem, visok je 74cm in tehta 57 kg. Star je 4 leta in pol. Že od februarja letos ima bolečine v ramenskem sklepu desne sprednje tačke. Poškodovan ni bil nikoli. Po prvem pregledu v začetku marca, je dobil injekcijo (vitamini, proti bolečinam) in tabletke Amiqure za sklepe. V treh mesecih je tudi shujšal, iz 64kg na sedanjih 57kg, jedel je dietne brikete Royal Canine. Problem se je malo umiril, a ni ga povsem nehalo boleti. Poleti so bolečine postajale močnejše. Spet sva obiskala veterinarja. Ker je Bak pri 1 letu prebolel klopno okužbo (takrat se je pojavila kri v urinu in temperatura, po 3 tednih antibiotika pa je bil pozdravljen), sem seveda najprej želela test za erelihijo in boreliozo. Za slednjo je bil test negativen, za erelihijo pa se testi opravljajo le v Avstriji, a ker so bolezenski znaki (šepanje in praskanje ki ne popusti, temperatura in krvna slika) kazali na veliko verjetnost te bolezni, torej verjetno ponovitve, je Bak dobil injekcijo antibiotika, vitaminov, tabletke proti bolečinam in 3 tedne je jemal Clinofug 500 (13 tablet na dan – 6 zjutraj, 7 zvečer). Poleg tega mu sklep redno masiram, s kremo za vnetje sklepov, in z zeliščnimi pripravki. Sedaj gre zdravljenje proti koncu. Bak se sicer dobro počuti, a tačka ga še vedno grozno boli. Ko vstane kar zacvili. Pri hoji, sploh po stopnicah ali pri sestopu, se vidi da prav razmišlja katero tačko bo postavil naprej. Tudi ko se pretegne, ga zaboli.
Prosim vas za vaše mnenje. Ali je zdravljenje Baka pravilno in kaj bi še lahko storila zanj? Kdaj ga bo nehalo boleti, če je sedaj že 19 dni na antibiotiku? Prosim, svetujte mi kako bi mu lahko še pomagala?

ODGOVOR:

Pri psu je potrebno opraviti temeljit ortopedski pregled in RTG prizadetega mesta. Okužba z Erelihijo je sicer verjeten vzrok za šepanje, a še zdaleč ne edini in vsekakor je nemogoče diagnozo postaviti le na podlagi podatkov, ki ste jih navedli, kljub temu, da so kar podrobni.
Če želite našo pomoč, se naročite pri dr. Vicetu Zaninoviću, na tel.št.01-4234349, s seboj prinesite vse izvide.

VPRAŠANJE:

Pred približno tremi tedni je naš muc začel več piti, pil je vodo, tudi mleko večkrat na dan. Drugih sprememb ni bilo. V najslabšem primeru sem mislila, da ima mogoče sladkorno. V torek sem ga peljala k veterinarju, opravili so tudi test na levkozo in ugotovili, da je pozitiven. Tri dni je dobival infuzijo in antibiotike, to je vse kar so lahko naredili. Hoteli so ga isti dan uspavati, vendar se s tem nisem mogla sprijazniti. Muc ni imel nobenih drugih simptomov, samo spil je več kot ponavadi. Stanje se je slabšalo iz dneva v dan, sedaj malo poje, pije še zmeraj veliko, hujša, jaz pa se ne morem sprijazniti z evtanazijo. Rada bi čudež, da bo naenkrat spet zdrav. Kaj je res tako hitro konec, ko se pojavijo znaki levkoze? Prosim, da mi odgovorite čimprej, ker nimam več solz, od torka je dolga, jokam pa skoraj neprenehoma. Kako naj ga peljem na injekcijo? Povem, še da je star 7let in pol.

ODGOVOR:

Levkoza je virusna bolezen, ki prizadene imunski sistem živali. Poteka v več fazah, v t.i. terminalni fazi pride do popolne odpovedi imunskih mehanizmov, takrat živali ni možno pomagati. Statistično gledano 80% levkoza pozitivnih mačk pogine 3 leta po okužbi. Levkoza lahko povzroči tudi nastanek različnih novotvorb. Do kdaj je smiselno živali pomagati s t.i. podporno terapijo, je odvisno od faze bolezni,  izvidov in od tega, ali žival še pozitivno odreagira na terapijo. Glede na to, da žival veliko pije in hujša, je verjetno v ozadju še kakšen patološki proces, npr. vnetje sečil, odpoved ledvic ,sladkorna bolezen…
Če se težko odločite o evtanaziji ali o podporni terapiji, svetujem, da se še enkrat pogovorite z lečečim veterinarjem, ki ima dovolj informacij o stanju mucka.

VPRAŠANJE:

Imamo dve leti staro želvico. Pred tremi tedni se ji je na desni strani vratu pojavila večja bula. Želva glavo še lahko umakne v oklep, je normalno živahna in ješča. Prosila bi za odgovor ali vaš nasvet kam jo lahko peljemo na pregled.

ODGOVOR:

Pri nas zdravimo le pse in mačke, zato se lahko obrnete na Veterinarsko kliniko, kjer zdravijo tudi ostale vrste živali.

Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani
Ambulanta za male živali (ptice, glodalce, kunce in plazilce)
Cesta v Mestni log 47, 1000 Ljubljana
Tel: (01) 477 92 51
Delovni čas: pon. – pet.: 10-14
http://www.vf.uni-lj.si

VPRAŠANJE:

Naša mačka je stara 15let in biva v stanovanju. Na splošno je bila zdrava, februarja pa je zbolela in obležala. Več dni je samo pila, veterinar ji je predpisal antibiotik in opravil nekaj testov. Na naše začudenje je bila mačka pozitivna na klamidijo, očitno smo jo s čevlji okužili sami, saj Tara ne hodi ven. Uspešno se je pozdravila, do nekaj dni nazaj, ko je nenadoma oslepela. Da je nekaj narobe smo opazili, ko je postala vidno vznemirjena in se pričela zaletevati v predmete. Veterinar je opravil ročni test oči z baterijo in ugotovil, da je oslepela zaradi starosti. Zanima me, če je možna še kakšna druga diagnoza. Ima običajen apetit, popije zelo veliko vode. Dajemo ji kapljice Maxidex. Nam lahko kako pomagate? Zenice so se ji po nekaj dneh zopet pričele ožiti, kar se prva dva dni ni zgodilo. Vidi pa še vedno ne. Ali je kakšna možnost, da bo spregledala?

ODGOVOR:

Vaša mucka potrebuje temeljit internistični pregled. Vzrokov za slepoto je namreč pri mački te starosti veliko. Svetujem vam, da se naročite na pregled pri naši internistki, dr. Šimundić Metki.

VPRAŠANJE:

Imam 14 letnega kužka ( sicer je zdrav in zelo živahen), vendar pa zelo slabo vidi
in opažam, da se mu vid hitro slabša. Sploh zvečer, se na sprehodu zaletava v drevo, klopi v parku (četudi je ta razsvetljen), ne vidi velikega psa, ki gre mimo ( na večje pse je “alergičen”). Ponoči mu puščam prižgano lučko, da lahko pride do svoje posodice z vodo. Ko greva ven, ne vidi na kateri strani so odprta vrata. Zdi se mi, da včasih vidi malo bolje.
Zanima me,če bi mu lahko z operacijo odstranili mreno in koliko takšen poseg stane? Vem, da so operacije pri starejših živalih tvegane, ampak drugega izhoda ne vidim, saj kuža zaradi slabega vidi očitno trpi.

ODGOVOR:

Odstranitev leče je možna, vendar je pred tem potreben internistični in oftalmološki pregled, da se izključijo drugi vzroki nastanka sive mrene. Svetujem, da psa naročite na pregled pri dr. Metki Šimundić.

VPRAŠANJE:

Z našim psičkom želimo obiskati dežele od Danske, Švedske, Norveške do Finske. Zanima me kakšen je postopek oz. pogoj, da gre kuža brez problemov z nami.

ODGOVOR:

Za take informacije vam svetujemo, da pokličete VURS (Veterinarska uprava republike Slovenije) ali pa si kar oglejte njihovo spletno stran. Za potovanja z domačimi živalmi pojdite na link oziroma stran: http://www.vurs.gov.si/ – kategorija (javne objave) in podkategorija (potovanje z živalmi). Za pomoč navajamo nekaj podatkov iz spletne strani VURS-a.

POTOVANJA S PSOM, MAČKO ALI BELIM DIHURJEM V ZDRUŽENO KRALJESTVO, IRSKO, MALTO IN ŠVEDSKO

Za potovanje v zgoraj navedene države se zahteva, da so živali živali označene z mikročipom ali izjemoma s tetovirno številko v kolikor katera izmed zgoraj navedenih držav to dovoli. Žival mora spremljati potni list, ki ga izda pooblaščeni veterinar in potrjuje opravljeno veljavno cepljenje proti steklini oziroma ponovno cepljenje, če je potrebno, v skladu z navodili proizvajalca in WHO standardom. Poleg že navedenih zahtev je potrebno opraviti še test titracije z nevtralizacijo protiteles pri čemer mora biti titer protiteles najmanj enak 0,5 I.E./ml. Vzorec mora odvzeti pooblaščeni veterinar, preiskave pa morajo biti obvezno opravljene v časovnih obdobjih, ki jih zahtevajo posamezne zgoraj navedene države, v enem izmed odobrenih laboratorijih za preverjanje uspešnosti cepljenja proti steklini. Za določene države, ki so si pridobile status proste določenih bolezni je potrebno izpolnjevati še dodatne zahteve.
Švedska: http://www.vurs.gov.si/si/javne_objave/potovanja_s_hisnimi_zivalmi/premiki/

VPRAŠANJE:

Imamo mačko, ki je pozitivna na mačjo levkozo. Včeraj pa smo našli še majhnega mucka mladička. Zanima me, kako hitro se levkoza prenaša (z ovohavanjem, hranjenjem iz iste posode, uporaba iste prenosne posode…). Ali je cepljenje mladička (zdaj je star okoli 2 meseca) zagotovilo, da ostane zdrav? Zaenkrat mački še nista prišli v stik.

ODGOVOR:

Levkoza je nalezljiva bolezen, ki se prenaša le z bližnjim kontaktom. Virus je zelo občutljiv in se zunaj telesa živali kar hitro inaktivira. Prenaša se predvsem preko sline in krvi in lahko tudi z okuženo posodo. Med mački, ki živijo v istem okolju, si delijo posode za vodo in hrano ter čistijo druga drugo, je prenos bolezni pogost in sicer takrat, ko je (nekoč) pozitivna žival še vedno viremična.
Nerojeni mladički se lahko okužijo že preko posteljice v maternici, dostikrat pa se mladiči okužijo takrat, ko sesajo mleko pri okuženi materi. Bolezen je nevarna za vse necepljene mačke ne glede na starost, večkrat pa so prizadete mlajše živali. Pred cepljenjem se vedno najprej opravi test, kajti če je žival že okužena, cepivo ne pomaga.
Levkoza prizadane imunski sistem oz. obrambni mehanizem živali (limfno tkivo in celice kostnega mozga), kar pomeni da žival ni v zadostni meri odporna proti raznim drugim boleznim. Klinični znaki bolezni pa so različni. Pojavi se lahko izguba apetita in hujšanje, muca lahko dobi drisko (tudi krvavo) in bruha, sluznice pobledijo ali se obarvajo rumeno, pride lahko tudi do povečanja bezgavk. Velikokrat se pojavi tudi močno vnetje v ustni votlini.
Bolezen nažalost ni ozdravljiva in tudi nobeno cepljenje ne zagotavlja 100% imunosti, saj je za njen nastanek odločujočih več dejavnikov, med drugim tudi sam odziv imunskega sistema posamezne živali na cepivo. Oboleli mački lahko nudimo le podporno terapijo, kar pomeni, da dobiva antibiotike, infuzije, kvalitetno hrano z visoko energetsko vsebnostjo, zadostne količine vitamina B. Doba preživetja obolele mačke je lahko do treh let. Ta bolezen je v zadnjih letih v izrednem porastu.

Navigacija prispevkov