VPRAŠANJE:

Z zanimanjem sem prebral članek na spletu o rakavih boleznih pri živalih.
Katere vrste raka so najbolj pogoste pri živalih v Sloveniji tako domačih kot divjih oz. tistih pod kontrolo(oskrbo) via ZOO? So morda katere živali bolj podvržene kateremu raku glede na navade, način življenja, bivalno okolje?  Kako se veterinarji spopadate s to diagnozo pri živalih, še posebej pri hišnih ljubljenčkih?
ODGOVOR:
Tovrstna tematika je precej obširna, zato je tudi težko na kratko odgovoriti in posplošiti odgovore. Za tumorska obolenja pri divjih živalih in živalih v živalskem vrtu bi se morali obrniti direktno na njihovo ustanovo, saj sami s tovrstnimi živalskimi vrstami običajno nimamo stika. Največkrat obravnavamo mačke in pse, pri katerih je rak relativno pogosta bolezen. Običajno se pojavlja pri starejših živalih, z izjemo nekaterih specifičnih tumojev. Po navadi se lastniki na nas obrnejo, ko pri živali opazijo nenavadne spremembe na koži in v podkožju ali pa pri živali opazijo spremembe v obnašanju, kot so hujšanje, apatičnost, neješčnost, utrujenost, bruhanje, driska idr. Včasih se zgodi da tumorje odkrijemo tudi naključno pri podrobnejšem kliničnem, ultrazvočnem pregledu ali z rentgensko diagnostiko.

Posebne evidence rakavih obolenj ne vodimo, se pa klinično najpogosteje srečujemo s tumorji vranice (hemangiosarkom/hemangiom), limfomi, tumorji na jetrih mastocitomi, tumorji mlečne žleze pri nesteriliziranih ali pozno striliziranih psicah in tumorji mod ter prostate pri nekastriranih samcih. Pri mačkah so prav tako pogosti tumorji mlečne žleze, limfomi in ploščatocelični karcinomi kože. Občasno videvamo tudi tumorje, ki prizadanejo kosti (osteosarkomi), pljuča, ustno votlino in druge organe.

Na nastanek tumorjev vpliva ogromno dejavnikov, med drugimi tudi okolje. Težko bi rekla da določeno okolje bolj vpliva na izraženost določenih tumorjev, se pa ploščatocelični karcinomi pogosteje pojavljajo pri zunaj živečih belih mačkah, ki so bolj izpostavljene UV žarkom. Prav tako lahko izpostavljenost živali cigaretnemu dimu ali drugim toksičnim substancam v zraku vpliva na nastanek raka na pljučih.

Ko veterinarji odkrijemo tumorsko obolenje, ga najprej poskušamo lokalizirati in določiti njegov izvor in prisotnost morebitnih metastaz. Pri tem so nam v veliko pomoč tudi patologi, ki z mikroskopsko in patohistološko preiskavo določijo tip tumorja in invazivnost. Nato se skupaj z lastnikom glede na vrsto tumorja, lokacijo, invazivnost, prisotnost metastaz in klinično stanje živali odločimo kako bomo žival zdravili. Določene tumorje se lahko kirurško odstrani, pri drugih pride v poštev kemoterapija, radioterapija ali pa kombinacija teh metod. Take paciente redno spremljamo in po potrebi prilagajamo terapijo. V terminalni fazi, ko je kvaliteta življenja naših pacientov vprašljiva pa je potrebno razmisliti tudi o evtanaziji.

Za podrobnejše informacije in statistiko se lahko obrnete tudi na Veterinarsko fakulteto, kjer se z onkologijo ukvarjata prof. dr. Nataša Tozon in dr. Nina Milevoj. Kalina Seljak, dr.vet.med.

POVEŠENA VEKA

VPRAŠANJE: Doma imamo 9 let staro angleško koker španjelko, ki se ji je začela povešati spodnja veka na desnem očesu. Vem, da je to normalno za koker šanjele pri tej…