VPRAŠANJE:
Posebne evidence rakavih obolenj ne vodimo, se pa klinično najpogosteje srečujemo s tumorji vranice (hemangiosarkom/hemangiom), limfomi, tumorji na jetrih mastocitomi, tumorji mlečne žleze pri nesteriliziranih ali pozno striliziranih psicah in tumorji mod ter prostate pri nekastriranih samcih. Pri mačkah so prav tako pogosti tumorji mlečne žleze, limfomi in ploščatocelični karcinomi kože. Občasno videvamo tudi tumorje, ki prizadanejo kosti (osteosarkomi), pljuča, ustno votlino in druge organe.
Na nastanek tumorjev vpliva ogromno dejavnikov, med drugimi tudi okolje. Težko bi rekla da določeno okolje bolj vpliva na izraženost določenih tumorjev, se pa ploščatocelični karcinomi pogosteje pojavljajo pri zunaj živečih belih mačkah, ki so bolj izpostavljene UV žarkom. Prav tako lahko izpostavljenost živali cigaretnemu dimu ali drugim toksičnim substancam v zraku vpliva na nastanek raka na pljučih.
Ko veterinarji odkrijemo tumorsko obolenje, ga najprej poskušamo lokalizirati in določiti njegov izvor in prisotnost morebitnih metastaz. Pri tem so nam v veliko pomoč tudi patologi, ki z mikroskopsko in patohistološko preiskavo določijo tip tumorja in invazivnost. Nato se skupaj z lastnikom glede na vrsto tumorja, lokacijo, invazivnost, prisotnost metastaz in klinično stanje živali odločimo kako bomo žival zdravili. Določene tumorje se lahko kirurško odstrani, pri drugih pride v poštev kemoterapija, radioterapija ali pa kombinacija teh metod. Take paciente redno spremljamo in po potrebi prilagajamo terapijo. V terminalni fazi, ko je kvaliteta življenja naših pacientov vprašljiva pa je potrebno razmisliti tudi o evtanaziji.
Za podrobnejše informacije in statistiko se lahko obrnete tudi na Veterinarsko fakulteto, kjer se z onkologijo ukvarjata prof. dr. Nataša Tozon in dr. Nina Milevoj. Kalina Seljak, dr.vet.med.