VPRAŠANJE:

Na vas se obračam zaradi dveh primerov. Svojo papigo skobčevko (samička, stara 3 leta) sem odpeljala k veterinarki zaradi problemov z dihanjem, saj je med spanjem dihala piskajoče in z glasom tik tik tik. Ker jo je veterinarka očitno nerodno prijela, ji je ob pregledu zlomila ali nategnila krilo. Dobila sem zdravilo, ki je namenjeno mačkam in sicer Baytril flavourR . To naj bi bilo tudi proti zajedalcem. Njeno stanje se ni po enem mesecu čisto nič izboljšalo. Sedaj med vsakim premikanjem, hranjenjem in karkoli počne čez dan, diha zelo glasno in piskajoče, kot da bi tarnala. Podnevi tudi večkrat drema. S hrano nima težav. Je veliko in tudi nima tistega “bolanega videza”. Njeno krilo je še vedno nategnjeno, zato ne more leteti.
Za mnenje sem vprašala drugo živinozdravnico, ki je rekla, da dokler papiga je, potem je vredu in, da ima očitno kronični bronhitis ter da bo dihala vnaprej tako. S takimi odgovori se ne strinjam, tudin nočem iti nazaj k prejšnji živinozdravici, saj nimam dobrega občutka sploh po tem kar je naredila. Trenutno se s papigo nahajam v Italiji, vendar se čez 3 tedne vračam v Slovenijo, kamor bi šla tudi na pregled. Prosim za vaše strokovno mnenje. Za vaš odgovor se vam že vanprej najlepše zahvaljujem in vsa lepo pozdravljam.

ODGOVOR:

Pozdravljeni, vzrokov za dihalne težave pri papigah je lahko res veliko. Vse od infekcij dihal (virusi, bakterije, glivice), parazitov, tujkov v dihalnih poteh, pri samičkah zaostala jajca, tekočina v telesni votlini, mase , ki zavzemajo prostor v telesni votlini,…
Prej je seveda treba narediti primeren klinični pregled in slikati rentgen. Tudi poškodbo krila, zaradi nepravilnega rokovanja s skobčevko, bi bilo treba raziskati in seveda zdraviti. Zdravilo, ki ga dajete papigi je antibiotik širokega spektra, ki deluje samo proti bakterijam (proti veliko vrstam). A če ga dajete v vodo za pitje, ga skobčevka najverjetneje zaužije premalo, da bi lahko bil učinkovit. Zdravila je navadno pticam treba dajati ročno in direktno v kljun 2X na dan. Za veterinarsko oskrbo vaše skobčevke boste morali najti veterinarja, ki je specialist za ptice oz eksotične živali. 3 tedne je kar dolgo za čakati, ker gre pri pticah potek bolezni lahko zelo hitro, tako da bi bilo zelo pametno poiskati veterinarja že kar v Italiji. Tudi tam obstajajo specialisti za ptice, le najti jih je treba. Srečno in LP! Petra Šinkovec, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

upam, da mi boste lahko vsaj približno pomagali. Imamo namreč težavo, da sta nam v roku 1,5 meseca poginili dve skobčevki. Obe smo kupili pri istem vzreditelju. Najprej smo kupili samčka in ker mu je bilo dolgčas, smo kupili še samičko, ki pa je neka križanka in je manjša kot običajne skobčevke. Samček se je ravno dobro navadil na okolje, ko nam je poginil. Okrog kljunčka je imel ob smrti povsem rjavo perje, ko smo ga kupili, pa je imel tako rahlo rjavkasto, kot da bi bil umazan. Ko je poginil, smo šli iskat novo skobčevko, tokrat smo kupili samičko. Prav tako je imela umazano perje okrog kljuna, ampak nam je vzreditelj zagotovil, da je to od hrane. Včeraj pa, ko je prišel sin iz šole, jo je našel, ko je ležala mrtva za kavčem. Povedati moram še to, da sta bila oba papagaja, ki sta poginila, v zelo slabi telesni pripravljenosti, saj sta komaj poletela kakšnih 5m, potem pa sta že iskala oporo, medtem ko križanka leti že od vsega začetka brez težav “kot raketa”. Tudi, ko sta obsedela na opori, sta zelo pospešeno in težko dihala. Samička, ki je včeraj poginila, je imela tudi po trebuščku povsem rjavo perje – drugače je bila modro-bela. Hrano kupujem v specializiranih trgovinah za male živali, tako da menim, da je dovolj kvalitetna, od sadja pa sem jima do sedaj ponudila samo grozdje (polovico grozdne jagode brez pešk, ki sem jo prej temeljito oprala na dan). Zelenjavo sem jima sicer tudi ponudila, vendar se je nista dotaknili. Za vaše mnenje glede vzroka smrti vas sprašujem, ker se bojim, da delamo kaj narobe in nam bo poginila še ta samička, ki jo imamo še doma, danes pa smo šli iskat še enega papagajčka, vendar k drugemu vzreditelju. Res si ne želim, da bi nam poginili še ti dve, ker potem raje nimam več nobene skobčevke. Upam, da mi boste znali odgovoriti vsaj približno, ker najbolj me moti to, da sta imela oba ob smrti rjavo perje namesto belega.

ODGOVOR:

Pozdravljeni, Žal mi je, da ste doživeli takšno razočaranje in žalost ob smrti obeh skobčevk. Brez kakršnekoli slike in posmrtnega pregleda zunanjosti in notranjosti trupel ptic res težko rečem kaj je bil vzrok smrti. Je pa očitno, da sta papigi že od rejca prinesli bolezen, ki je bila najverjetneje infekcijskega (virus, bakterija ali glivica) ali parazitarnega izvora. Sedaj je tudi vprašanje, ali je bilo rjavkasto perje okoli kljuna in po prsih umazano od kakšnega izcedka iz telesnih odprtin ali pa je bilo spremenjeno že samo po sebi. Vse papige se lahko namreč okužijo z virusom (iz skupine cirkovirusov), ki povzroči t.i. bolezen kljuna in perja (psitacine beak and feather disease). Pri tej bolezni pa lahko pride do deformacij perja in kljuna pri papigah. Možno je, da sta bili skobčevki okuženi s tem virusom, a zagotovo tega brez laboratorijske določitve povzročitelja, nihče ne more trditi… Glede zdravja nove skobčevke je zelo važno, da dobro očistite in razkužite vse predmete in prostore, ki so bili v kontaktu s poginjenima pticama, saj virus lahko kar nekaj časa preživi v okolju, inkubacijska doba pa je lahko zelo dolga. Upam, da boste imeli več sreče z zdravjem nove skobčevke. LP, Petra Šinkovec, dr. vet. med.

VPRAŠANJE:

imam dve skobčevki stari 2 leti. samček je še posebej odličen letalec. nenehno sta spuščena. danes zjutraj je samček bil za vrati in od takrat ne mora več leteti. ko želi poleteti pade na tla, ne dobi višine in nima moči. srček mu zraven zelo hitro bije. je in pije normalno, tudi čivka. edino zgleda morda malo prestrašeno. blato ima običajno. kaj bi to lahko bilo, ker se nenehno zaletava me že precej skrbi.

ODGOVOR:

Na email ste poslali vprašanje o vaši skobčevki. Glede na navedeno je lahko vzrokov več. Lahko je prišlo do poškodbe perutke, vendar v tem primeru običajno več ne poletijo, pri hoji pa težko držijo ravnotežje. Lahko je moteno delovanje organa za ravnotežje, ki se nahaja v srednjem ušesu, na primer zaradi udarca ali vnetja. Potrebno bi bilo preveriti tudi vid, saj je motnja vida prav tako lahko vzrok za zaletavanje. Pri pticah pogosto pride do motenj v občutenju posameznih delov telesa, predvsem nogic, zaradi pomanjkanja nekaterih pomembnih snovi v krmi. V tem primeru lahko veliko naredimo z dodajanjem predvsem vitamina A ter D in kalcija.

Če je vzrok udarec je ozdravitev možna že s samim počitkom, tako da imate ptico v kletki in odstranite iz nje morebitne prepreke, v katere bi se lahko zaletavala. V kletko dajte debelejšo podlago, da se ne poškoduje še bolj ob morebitnih padcih. Vodo in hrano dajte čim bolj pri tleh kletke. Če je prišlo do zloma, ga bo potrebno fiksirati. Ob vnetjih žal ne bo šlo brez primernega antibiotika.
V primeru, da res ne morete do veterinarja vam priporočam, da čimbolj preprečite nadaljne poškodbe in ptici oskrbite z dodatkom vitaminov in zgoraj omenjenih mineralov. Če vam lahko še kakorkoli pomagam, me kontakterajte preko tega emaila ali na recepciji klinike Prva-K: 01 2005180.
Barbara Pleteršrk, dr.vet.med.