Psi so v primerjavi z nami zaradi oblike sluhovodov nagnjeni k vnetjem ušes, zato se lastniki psov pogosto srečujejo s takšnimi težavami svojih ljubljenčkov. Ocenjujejo, da kar 20 % psov trpi za določeno obliko bolezni ušes. Še bolj so izpostavljeni psi z visečimi uhlji in tisti psi, ki imajo določena avtoimuna, endokrina ali alergijska obolenja.
Med najbolj pogostimi so infekcije ušes, ki so lahko glivične ali bakterijske. Tudi zdravi psi imajo v sluhovodih bakterije in glive, ki ohranjajo primerne razmere. Problem nastane kadar pride do spremembe v njihovem okolju, na primer v količini vlage ob plavanju ali prekomernem čiščenju ušes. V spremenjenih razmerah se določeni mikroorganizmi začnejo prekomerno razmnoževati, kar vodi v vnetje sluhovodov.
Vnetje ušes močno srbi, lahko pa je tudi zelo boleče. Psi se zato praskajo, otresajo z glavo in so lahko tudi zelo občutljivi na dotik.
Vnetja ušes povzročajo tudi ušesne garje, občasno pa lahko tudi nekateri drugi paraziti. Garje največkrat najdemo pri mladih živalih, posebej tistih, ki živijo v slabših razmerah in večjih skupinah.
Spomladi in poleti lahko med igranjem v travi pade v uho klasje, možni pa so tudi drugi tujki znotraj pasjih ušes. Simptomi se v teh primerih običajno pojavijo nenadno, po sprehodu in so dokaj intenzivni. V primeru, psa ne pripeljete k veterinarju pravočasno, lahko pride do vnetja ušes in občasno tudi poškodbe bobniča.
Vnetje zunanjega sluhovoda lahko ob napredovali in nezdravljeni bolezni vodi v poškodbo bobniča, čemur sledi vnetje srednjega in notranjega ušesa. Omenjenim simptomom se pridružijo tudi izguba sluha in ravnotežja, trzanje oči in držanje glave na eno stran. Pse pri hoji zanaša, lahko pa tudi izgubijo apetit in bruhajo.
Glede na to, da je vzrokov za vnetja ušes zelo veliko, je pomemben obisk pri veterinarju, ki sluhovod pregleda z otoskopom in s tem oceni čistost sluhovoda, kožo in prehodnost sluhovoda ter vizualizira bobnič. Običajno veterinar vzame tudi vzorec z vatirano palčko, ki ga pregleda pod mikroskopom in s tem postavi diagnozo.
Včasih so potrebne tudi druge preiskave, s katerimi ugotavljamo vzrok ponavljajočih vnetij, na primer krvne, ultrazvočne in druge. S temi lahko postavimo diagnozo alergij, endokrinih obolenj, kot sta bolezni ščitnice in nadledvičnih žlez in avtoimunih obolenj.
Glede na vzrok vnetja veterinar predpiše ustrezno zdravilo, na primer zdravilo proti parazitom, kapljice za uho (z antibiotikom, zdravilom proti glivam ali protivnetnim zdravilom), dietna hrana v primeru alergij itd. V primerih hude bolečine veterinar predpiše tudi zdravila proti bolečinam. Kadar gre za tujek v sluhovodu ga veterinar na varen način odstrani, kar običajno zahteva pomirjevalo, v primerih hude zamašitve pa je potrebno spiranje ušesa, prav tako s pomirjevalom oziroma v splošni anesteziji.
Pri vseh psih je zaželeno, da ušesa pregledate mesečno. Rdeča, močno umazana in smrdeča ušesa kažejo na bolezen, ki jo je potrebno zdraviti. Preventivno čiščenje ušes naj bo mesečno ali enkrat na dva meseca. Pri psih, ki so še posebej nagnjeni k vnetjem, je potrebna nekoliko večja skrb za ušesa, ki zajema pogostejše čiščenje ušes. Pogostost čiščenja je odvisna od hitrosti nastajanja in količine ušesnega masla, običajno enkrat tedensko pri psih z visečimi uhlji ali ponavljajočimi vnetji. Po vsakem kopanju se ušesa obriše in očisti. Puljenje dlak se v zadnjem času ne svetuje več, saj lahko že s tem sprožimo vnetje.
